Gozdna uvertura

Nesoglasja med vladnimi strankami so bolj ali manj jasna in očitna, zadevajo pa praktično vse, od financ do zunanje politike. ZLSD je nad ravnanjem SLS tako zaskrbljena, da naj bi bilo potrebno po njihovem na vladi razpravljati o delovanju koalicije. Šlo naj bi sicer za ravnanja SLS ob glasovanjih o novem poslovniku, pa o preiskovalni komisiji..., ampak zdi se, da je bil povod za pobudo vendarle nekje drugje. V odločbi kmetijskega ministrstva o vrnitvi gozdov na Pokljuki slovenski rimskokatoliški cerkvi. V naravi.

Sožitje med LDS in ZLSD je sicer na videz manj konfliktno kot tisto med LDS in SLS, vendar že samo pritisk sindikatov na eni in interes finančnega ministra po omejevanju plač v javnem sektorju na drugi strani napovedujeta v prihodnje ostra nasprotja. Kar je gotovo huje od bolj manifestativnih razhajanj med LDS in SLS, ki se vlečejo že nekaj mesecev, a za uresničevanje politike LDS niso ključna. Tudi odločba kmetijskega ministrstva o vrnitvi gozdov na Pokljuki slovenski rimskokatoliški cerkvi, očitno usklajena poteza vlade, za katero vsekakor stoji dr. Janez Drnovšek, ne priča o velikih težavah med LDS in SLS. Prej napoveduje najbrž ne ravno dramatična razhajanja v sami LDS. In potrjuje tista med LDS in ZLSD, ki se bodo ob Drnovškovi morebitni kandidaturi za predsednika republike še stopnjevala, saj se bo Drnovšek v tem primeru, še bolj kot doslej, trudil "preliti" čez sredino političnega spektra. Da bo to v navskrižju z interesi ZLSD ne preseneča.

Prava sprememba in presenečenje tako prihajata menda od Janeza Janše. O tem, kako radikalno drugačen naj bi bil sedaj Janša, pravzaprav najbolje priča nasmeh s skupne slike s kosila, na katerega je "osamosvojitelje" povabil predsednik Milan Kučan. Namigovanja, da bi bila SDS pripravljena iti v Drnovškovo vlado, pa tako ali tako trajajo že nekaj časa. Kar gre, če nič drugega, na roke Drnovšku, saj je pripravno za strašenje koalicijskih partnerjev. In vendar, bi vstop SDS v vlado lahko za LDS in SDS sploh pomenil kaj drugega kot katastrofo? Za volilke in volilce LDS bi bilo to verjetno sprejemljivo ob predpostavki neke drugačne SDS. Toda ali je SDS brez Hvalice res neka povsem druga stranka? Kot da se nihče ne spomni več kongresa SDS in načina, kako je Janša vpeljal svojo "novo politiko". Po drugi strani je SDS res že dolgo v opoziciji, a je trenutno končno postala daleč najmočnejša opozicijska stranka, ki se skupaj s skoraj satelitsko partnerico NSi krepi na račun SLS. Poleg tega v koalicijo z LDS Janša ne more brez NSi, ne da bi obveljal za izdajalca, saj konec koncev stranki tudi formalno sestavljata Koalicijo Slovenija. Skupaj z NSi pa pomenita stranki v vladi nasproti LDS vendarle povsem drugačno težo kot sama SDS.

Ob tem, da nobena stranka nikoli ne odide ravno rada iz vlade, spremembe najbrž ne bodo prav bliskovite. Prej lahko pričakujemo negodovanja in hkrati pristajanje na Drnovškovo politiko. Vprašanje je, ali do sprememb, kljub vedno večjim nasprotjem, sploh lahko pride pred predsedniškimi volitvami konec prihodnjega leta, ki naj bi zaznamovale veliki premik na slovenski politični sceni. Na njih oziroma zaradi njih naj bi dobili tako novega predsednika republike kot novega predsednika vlade. V primeru seveda, da bi za predsednika republike kandidiral in na volitvah tudi zmagal dr. Janez Drnovšek. No, v zadnjem tednu so začele krožiti govorice, da se mu to ravno ne ljubi preveč. Pa o funkcijah v EU, ki da so pomembnejše. Kot da je pomembnejša funkcija evropskega komisarja od tiste, ki jo imajo predsedniki držav članic? Še sploh, če je tudi predsednik vlade član iste politične stranke. Čeprav bo zunanja politika za Slovenijo vedno bolj pomembna, je politični prestiž funkcij vsekakor jasen. EU vendarle še ni niti konfederacija, kaj šele federacija. Niti to ne bo, ob morebitnem vstopu Slovenije v Unijo, katerega datum seveda še ni določen. Govorice je torej najbrž treba prej razumeti kot deja vu manever, ki ga Drnovškov PR uprizarja pred njegovimi kandidaturami in nosi sporočilo, če me hočete, me boste morali prositi.

Povsem drugače je z idejo, da bi LDS prihodnje leto dobila kar tri predsednike, enega republike, drugega vlade in tretjega stranke. Razumemo jo lahko kot posledico boja za Drnovškovega naslednika, za katerega se zdi, kot da se sploh še ni začel, čeprav je latentno prisoten že nekaj časa in je, kot kaže, že začel producirati nesmisle. Realizacija ideje o treh predsednikih bi namreč stranki najbrž prinesla samo kaos. Kot taka bo najbrž hitro poniknila. Razvoj dogodkov pa je vendarle do neke mere predvidljiv. Po pravilu je predsednik največje vladne stranke tudi predsednik vlade. Mesto predsednika vlade pa prinaša veliko prednost kandidatu na volitvah za predsednika republike. Če jo hoče obdržati, mora torej Drnovšek po tej logiki ostati predsednik stranke tudi po januarskem kongresu LDS ter odstopiti kot predsednik vlade in stranke šele v trenutku, ko je izvoljen na novo funkcijo. V tem primeru lahko praktično sam izbere svojega naslednika na mestu premiera, ta pa bi imel potem na izrednem kongresu, kjer bi LDS volila novega predsednika stranke, najbrž odločilno prednost. Skorajda brez napak.

Vprašanje je le, če bi bili volilke in volilci do takšne sheme, ki bi vsaj za nekaj let oblast koncentrirala v rokah ene stranke, tako brezbrižni, da bi sploh izvolili dr. Janeza Drnovška in ne kakšnega od njegovih rivalov. Kar bi bili seveda odvisno tudi od njih samih. Čeprav bi bilo Drnovšku, ki ga bodo hvalijo vsi, od Rodeta prek Janše pa do Kučana, najbrž nemogoče parirati.