Jani Sever

 |  Mladina 31  |  Uvodnik

V čigavem trendu?

Je v Sloveniji razprava o legalizaciji drog, kakršna že nekaj časa poteka predvsem v državah Evropske zveze, sploh lahko racionalna? Ankete govorijo, da najverjetneje ne. Vsaj, dokler je mogoče, da bi o zakonu, ki bi urejal trg z za zdaj ilegalnimi mamili, odločali vsi volilke in volilci na referendumu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jani Sever

 |  Mladina 31  |  Uvodnik

Je v Sloveniji razprava o legalizaciji drog, kakršna že nekaj časa poteka predvsem v državah Evropske zveze, sploh lahko racionalna? Ankete govorijo, da najverjetneje ne. Vsaj, dokler je mogoče, da bi o zakonu, ki bi urejal trg z za zdaj ilegalnimi mamili, odločali vsi volilke in volilci na referendumu.

Da v deželi prevladuje vrednostni sistem, zavezan tradicionalnim pogledom, ki hoče čim popolneje nadzorovati življenje manjšin in jim določati meje dovoljenega, se je potrdilo na referendumu o zakonu o umetnem oplojevanju. Prav tako si je najbrž težko predstavljati, da bi kmalu sprejeli sodobno zakonodajo, ki bi omogočala poročanje homoseksualnih parov in urejala dedovanje in socialno zavarovanje partnerjev tudi v istospolnih zakonih. Najbrž bi hitro dobili kakšen referendum proti pedrom. Sicer pa, ali ne bi na referendumu tak zakon padel tudi v Nemčiji, kjer so zakonske zveze istospolnih partnerjev uzakonili prejšnji teden? No, tam referenduma ne bo. Logika držav EU je tudi ob tem vprašanju, tako kot ob tistem, ki zadeva legalizacijo drog, očitno zelo drugačna od slovenske. Čeprav v Evropi deklarirani gejevski župani niso več niti velika novica, si jih v Sloveniji najbrž težko sploh predstavljamo. In čeprav v Evropi razpravljajo o legalizaciji, Slovenija v odnosu do zdaj ilegalnih drog tako rekoč skoraj ne pozna drugega pristopa kot represijo.

Vsakdanjo represijo, ki postaja po "liberalnem" desetletju vse bolj vseprisotna. Policijska nad tujci in "drugačemislečimi" je najočitneje nasilna. Veliko je bolj subtilnih. Kadilski zakon se je "lepo" prijel, čeprav nekateri, tudi minister za zdravstvo, še vedno jadikujejo, da se ne izvaja dovolj rigorozno. Kaj bi šele bilo, če bi se? Ubogi kadilci. Tako nekako kot na primer odlok o "lisicah" in drugih ukrepih, ki naj bi uredili promet v Ljubljani. Tisto, kar je Ljubljani zadnjih nekaj let kljub njeni majhnosti dajalo nekaj mestnega videza, je bil prav vrvež na cestah. In seveda v lokalih. Predvsem v tistih drugačnih, denimo na Metelkovi ali na Trnfesu. Kakršnokoli discipliniranje tega vsekakor ne bo spodbujalo. Sicer pa nas novo omejevanje svobode čaka tudi s sprejetjem "protialkoholnega zakona", ki je že na poti in bo z regulacijo lokacij, kjer se bo alkohol lahko prodajal, s časovnimi omejitvami in z onemogočanjem dostopa do alkohola za mlade - ki ga bodo seveda vseeno pili - že tako izjemno mirno Slovenijo še nekoliko bolj "umiril".

Paradoksno pri tem je, da isti ljudje, ki jim bo državna regulacija pridobivanja in uživanja alkohola povšeči, nikakor ne bi podprli podobnih regulacij za sedaj nelegalne droge. Čeprav bi najbrž težko našli zdravnika, ki ne bi pritrdil temu, da je marihuana precej manj škodljiva zdravju od vsakega alkohola. A čeprav civilna družba moralne večine v Sloveniji po eni strani vsaj s skepso spremlja priprave "protialkoholnega zakona", se je glede legalizacije drog, kot kaže, ne lotevajo nobeni dvomi. Popolnoma ji nasprotuje. Martinovo je pač slovenski nacionalni praznik in Zdravljica je državna himna, marihuana pa je v te kraje prvič prišla šele konec šestdesetih let. Pa še to niti ne preveč opazno, na Bum festivale pa na zbirališča takratnega "alter jet seta", ki je lahko potoval v Amsterdam, do Puding shopa v Instanbulu ali celo do Indije. In vendarle so dobrih trideset let kasneje predvsem med generacijami, ki se raztezajo od najstnikov do tistih čez štirideset let, široko razširjeni predvsem marihuana, ecstasy in kokain. Razširjenost prepovedanih drog je povsem primerljiva s tisto v evropskih državah. Zakaj potem ni tako tudi z javnim mnenjem?

Čeprav javnomnenjske raziskave na prvi pogled kažejo, da ima večina o legalizaciji izjemno negativno mnenje, izsledke teh raziskav relativizira vsaj dvoje. Po eni strani je pomembno to, da je večina tistih, ki so kadarkoli srečali koga, ki je kadil marihuano, že sedaj za to, da se ta legalizira. Po drugi pa je treba upoštevati, da za medijsko podprto večino kajenje "trave" še vedno pomeni nekaj neznanega in nesprejemljivega. Zato mnogi kadilci to, da kdaj pa kdaj potegnejo kakšen dim, raje zamolčijo celo tistim, ki jih sicer dovolj dobro poznajo. Bi bili izsledki drugačni, če bi tisti, ki so odgovarjali na vprašanja iz naše ankete, vedeli, koliko občasnih uživalcev prepovedanih mamil v resnici poznajo? Najbrž. A če so lahko volilke in volilci na referendumu vzeli samskim ženskam pravico do umetne oploditve, zakaj bi komurkoli dopustili karkoli, česar ne odobravajo. Pa čeprav s tem sami nimajo nikakršnega stika. Navsezadnje gre pri obojem vendarle samo za svobodo posameznika.

Kljub vsemu temu se zdi, da je izenačevanje statusa sedaj prepovedanih mamil z alkoholom in nikotinom, tako da bo po eni strani uživanje slednjih vedno bolj restriktivno urejeno, po drugi pa se bodo ilegalne droge počasi prebijale v legalni svet, neizbežno. Vsaj v EU. Čeprav seveda nasprotnikov legalizacije nikjer ne manjka. Ampak na kaj bolj konkretnega bo vsaj v Sloveniji gotovo treba še nekaj časa počakati. Konec koncev gre vsaj za navidezni premik k večji in ne k manjši svobodi.