Svetovi

Ameriški predsednik je tudi pred kongresom napovedal dolgo obdobje bitk. Proti vsem teroristom in tistim, ki jih ščitijo. Najprej pa bo seveda treba opraviti s Talibani.

Ob vsem zagotavljanju, da ne gre za boj proti islamu in da ZDA spoštujejo islam, je program CNN verjetno še najbolj podoben programu HTV iz leta 1992. Kar ne preseneča. Težava je, da reakcija Amerike pomeni premik izjemnih razsežnosti, neprimerljivih z odgovori katerekoli druge dežele v podobni stiski. Bush je napovedal, da bodo najprej opravili s teroristično mrežo Osame bin Ladna, ki naj bi imela svoje povezave v vsaj 60 državah, tudi v mnogih, kjer ni deležna podpore tamkajšnjih vlad. Eksplicitno sta bila omenjena Egipt in Uzbekistan. Sicer pa CIA vsako leto sestavi seznam držav, ki pomagajo teroristom. Gre za dežele vse od Libije pa do Severne Koreje. Z uničenjem bin Ladnove mreže vojne s teroristi še ne bo konec. Terorizem je treba izkoreniniti, kjer raste, pravi predsednik Bush. Je imel v mislih tudi palestinsko intifado? Kakorkoli, v Bushevem "vojnem" govoru kongresu še vedno ni bilo nobene besede o vzrokih za terorizem. In boju z njimi. Ne. Gre za boj civiliziranega sveta. Za boj med dobrim in zlim.

ZDA "obsojajo talibanski režim". In ne bodo mirovale, vse dokler bo na oblasti v Afganistanu. Velesila bo torej poskušala zamenjati oblast v neki drugi državi. Saj ne, da se to še nikoli ni zgodilo. Vendar so bile vedno prikrite že samo takšne ambicije ali pa so pritiske na "malopridno" državo vsaj poskušali legitimirati z resolucijami OZN. Tokrat se zdi OZN mrtev. Vse, kar počne, je, da prestavlja svoje seje. Napad na New York je bil tudi napad na "prestolnico sveta", tako ekonomsko kot politično. Vendar OZN ni imel moči, da bi to doslej sploh lahko artikuliral. Usoda Afganistana je tako zapečatena. Da bi se izognili Natovemu napadu, bi morali talibani Američanom predati vse teroriste, zapreti vse teroristične vadbene centre in dopustiti ZDA, da pridejo pogledat, ali so vse to res storili. Talibani bi morali Američanom pravzaprav izročiti sami sebe. O pogojih, ki so bili postavljeni, pogajanja niso mogoča. In izvršeni morajo biti takoj. Vse to najbrž pomeni, da se je začel uresničevati tisti bolj črni scenariji razvoja dogodkov. Kam bodo pripeljali, ni jasno. Vsekakor pa tudi vsi tisti, ki so nedvoumo "z Američani", stvari vseeno ne vidijo tako enodimenzionalno kot jih prikazuje CNN.

Dovolj je spremljati BBC, kjer je mogoče slišati tudi tiste, ki o "popolni nedolžnosti" in "nezmotljivosti" ZDA nikakor niso prepričani. Eden izmed njih je britanski državnik Tony Benn. Človek, ki je konec druge svetovne vojne dočakal med Židi v Palestini. Pred kamerami je brez zadržkov povedal, da je po njegovem mnenju edini možen način boja s terorizmom političen in ne vojaški. Skratka, da se je treba s teroristi začeti pogovarjati. Ampak o čem naj bi se Američani pogovarjali z bin Ladnom. O tem ali je kriv? Nasprotno, zdi se, da bo posledica napada na WTC v New Yorku to, da bodo prekinjeni še tisti pogovori med oblastmi in teroristi v kriznih delih sveta, ki so jih doslej diplomati poskušali mukoma vzpostavljati. In ker so teroristi za ene hudiči, za druge pa samo najbolj zavzeti borci za svobodo, je pot do zaostrovanja svetovnih razsežnosti tlakovana. Tega se vedno bolj zavedajo tudi ameriški zavezniki. Putin je previdno opozoril, da bi bilo pred napadom na Afganistan potrebno sklicati Varnostni svet OZN.

Center vsega je seveda Osama bin Laden, ki je Sloveniji bližje kot smo mislili. Njegova mreža naj bi plačala orožje, ki je bilo leta 1993 odkrito na mariborskem letališču. Človek, ki so mu Američani pomagali pregnati Rdečo armado iz Afganistana, je pomagal Sarajevu v času, ko mu ni pomagal praktično nihče. Očitno z vednostjo in tihim pristankom zahodnih tajnih služb. Kmalu zatem je postal "hudič". Zdaj pa se zdi, da za mnoge Arabce postaja heroj. Slovenija vse to, tako ali drugače, vendar v obeh primerih prizadeto, opazuje. Od daleč. Še najbolj se zdi o eni sami resnici prepričan zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki mu intenziven angažma konec koncev po funkciji tudi pritiče. Kljub temu bi bilo najbrž dobro, ko bi kdaj pa kdaj do kakšnih vprašanj pokazal vsaj del odprtosti BBC. In modrosti, da je včasih bolje molčati. Prejšnji teden mu je tako spodrsnilo kar dvakrat. Ob napovedi, da bo teroristični napad okrepil slovensko željo po včlanitvi v Nato. In ob košarici, ki jo je slovenska diplomacija dobila na javnem ponujanju svojih uslug Beogradu in Podgorici.

Premier dr. Janez Drnovšek se trenutno ukvarja z bolj lokalno težavnimi projekti. Predvsem pomemben je paket Maribora - elektroholdinga in interpelacije proti ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču. Kljub drugačnim namigom se zdi, da bo predsednik vlade v tem primeru na koncu popustil. Štajerska je najbrž prevelika. In prihodnje leto je volilno. Bolj zapleten je primer NLB. Ta je s svetom in njegovo krizo tudi mnogo tesneje povezan. Banka, ki je pred prodajo, naj bi bila v težavah. Ob tem v javnost vsakodnevno curljajo neprijetni papirji. Andreju Bajuku pa je z javno dostopnimi podatki uspelo izpeljati pravo opozicijsko akcijo. Ampak Drnovšek se je očitno odločil, da je zaenkrat najbolje počakati.

Primer, ki se je začel v New Yorku, vsekakor še ni zaključen. Najverjetneje pa se bo končal tako, da bo, po odprodaji največje banke, Slovenija še nekoliko bolj globalna.