Zavezništva

Na svetu je le malo poslov ostalo nedotaknjenih. Za šibkejša podjetja bodo posledice vojne proti terorizmu usodne. A tudi mnogi veliki že odstopajo od združevanj, odpuščajo zaposlene in opuščajo že začete projekte.

Tudi napovedi slovenskega gospodarstva, ki so ga prejšnji teden objavile Finance, so resne. Vzorec anketiranih je bil pomanjkljiv, a kljub temu pomenljiv. V njem sicer ni podjetij, ki trgujejo ali bodo trgovala z elektriko, pa farmacevtov ali številnih malih nepomembnih turističnih agencij, ki so v Sloveniji nastale v zadnjih letih in mnoge najbrž sploh ne bodo preživele. So pa svoje povedali ljudje iz gradbeništva, prometa, turizma, avtomobilske industrije in Gorenja. V slednjem tako kot v Golfturistu in Luki Koper napovedujejo sorazmerno dobre rezultate, zato pa v Petrolu in Aerodromu Ljubljana pričakujejo stagnacijo. Kar seveda ni presenetljivo, tako kot so za poznavalce verjetno pričakovane težave, ki bi jih lahko imela Adria Airways pri dokapitalizaciji s strani Evropske banke za razvoj. Večina drugih vprašanih gospodarstvenikov napoveduje prihodnje leto opazno nižje poslovne rezultate, nekateri, na primer Prevent, celo za 20 odstotkov. Pravzaprav se zdi, kot da je edini, ki ga ne skrbi, SCT. Veliki uporabnik proračuna.

Proračuna, ki je v težavah. Vladni predlog je sicer prišel v parlament in Drnovšek je seveda optimist. Vendar pri proračunskih prihodkih niso predvideli niti morebitne recesije pred napadom na WTC v New Yorku. Namesto tega premier napoveduje sprotno prilagajanje krizi, ker bi bilo računanje z njo že sedaj menda prezgodnje. Sicer pa o recesiji menda sploh ni dobro govoriti. Proračun bodo že napolnili davki, ki naj bi jih bilo vedno več. Drugi veliki vir, na katerega je v tem mandatu računala vlada, naj bi pomenile tuje investicije oziroma odprodaja deležev v NLB in Telekomu in koncesija za UMTS. Na žalost imajo vsi ti primeri hude napake. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je opozoril, da "vojna s terorizmom" prinaša tudi upočasnitev globalizacije. Kar pomeni manj investicij, tudi v tujini, in upadanje intenzivnosti trgovine. Koliko bo torej sploh vredna NLB? Skoraj gotovo manj od pričakovanj. Situacija okoli Telekoma se medtem tako zapleta, da niti najboljši poznavalci ne vedo več, kaj se dogaja. Kot da se bo njegova privatizacija zavlekla v nedogled. Kar se bo morda izkazalo celo kot smotrno, glede na to, da so kupnine telekomov po svetu že zdavnaj padle. Koncesija za UMTS pa bo, če bo dosegla vsaj približno na vladi želeno višino in bo edini koncesionar Mobitel, že skoraj tragikomična.

Kako se bo polnil proračun, je torej precej negotovo. A kljub temu so časi za nekatere investicije celo izjemno primerni. Še najbolj za vlaganje v vojsko. Dodatnih 60 milijard za opremljanje Slovenske vojske ni problem. S tem bo transparentnost obrambnih stroškov in proračuna sicer še manjša, ampak koga to sploh zanima? Na vprašanje novinarjev glede nezakonitosti nakupa zelo dragega in vprašljivo uporabnega vladno-vojaškega letala brez razpisa in na račun "obrambnega denarja", jih je obrambni minister poslal kar na sodišče, češ naj tožijo državo. Kot da ne gre za legitimno vprašanje. Ampak vojski postavljati neprijetna vprašanja se ne spodobi. Duh cenzure je prisoten povsod. Celo eden od prvakov opozicije, dr. Andrej Bajuk, je ponegodoval nad tem, da "nekateri naši zunanjepolitični komentatorji" ne razlagajo stvari v skladu s tem, kar govorijo najuglednejši predstavniki prijateljskih držav. To, da povsem v skladu z njimi govorijo tako predsednik republike Milan Kučan kot premier dr. Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor, je očitno premalo. Čeprav je res, da je popolnoma nerazumljivo, zakaj je bila povsem splošna deklaracija o skupnem boju proti terorizmu v državnem zboru sprejeta šele več kot mesec dni 11. septembru. Ampak tu je šlo, kot je videti, samo za prestižne boje med pozicijo in opozicijo.

Pri bolj pomembni stvari, kakršna je Sovino konkretno kršenje človekovih pravic, sta se obe strani dovolj lepo ujeli. Nadzorni mehanizmi so odpovedali. Vse veje oblasti in nadzorna institucija državnega zbora, ki jo vodi opozicija, so stopile skupaj in zaščitile Sovo. Mladinina bombastična novica prejšnjega tedna, da se Sova nezakonito ukvarja z nadzorovanjem elektronske pošte, je najprej potrebovala kar nekaj časa, da so jo mediji sploh opazili. Potem pa se je vse po kratkem postopku končalo tako, da je predsednik parlamentarne komisije za nadzor tajnih služb ugotovil, da Sova posluje zakonito. Slovenija pač prispeva obveščevalne podatke za "vojno s terorizmom". Človekove pravice pa so postale v zadnjem času nekoliko manj pomembne. Tako kot človeška življenja. Koliko prostora je bilo v medijih, ki bi sicer takšni novici eksploatirali do konca, namenjenih katastrofama potniških letal; tistega, ki so sestrelili Ukrajinci, in tistega, ki se je zaletel v Milanu? Malo. Saj ni šlo za terorizem.

Vojna s tem, ko prekrije vse druge dogodke, vsekakor ustvarja ugodno podlago za cenzuro. Ker gre za globalno vojno, so tudi njeni učinki seveda globalni. Tudi v Sloveniji jih že začenjamo čutiti. Kot povsod potencirajo učinke zbliževanja pogledov političnih elit. Morda bodo čez čas stimulirale tudi nastajanje nove "civilne družbe".