19. 11. 2001 | Mladina 46 | Uvodnik
Veselje v dobi norih krav
Coto iz Trzina je bil neskončno ganjen. Tako kot še deset tisoč drugih, ki so se na Brnik pripeljali iz Morske Sobote in Divače, iz Krškega in Jesenic. Temperatura je že padla pod ničlo, po bradi pa se mu je še vedno cedil tekoči vosek, nepogrešljiv pripomoček bruhalcev ognja. Pač, v usta si natočiš vosek, skozi nos zajameš sapo, razpršeni curek usmeriš proti bakli in ... bruhh. "Navdušen sem, ogenj bruham zato, da bo vzdušje še boljše. Seboj sem hotel prinesti še hodulje, a smo jih pustili v avtu, ki je parkiran tri kilometre daleč." Občinstvo, zbrano na brniškem parkirnem prostoru, je bilo navdušeno. In mraz je manj grizel. To, da se je Coto, sicer član trzinskega pouličnega gledališča, igral z ognjem, niti policistov ni motilo. Nasploh so bili v sredo, na Brniku, policisti strašno spokojni. Celo ko so navijači, čakajoči na letalo, plezali po vseh mogočih in nemogočih objektih, so jih policisti strahovito vljudno vabili na trdna tla. "Hej, dol pridi, boš padel skozi streho," je dva metra visoki policist, oblečen v neprebojni jopič in čelado, nežno rotil navijača, ki se je parkiral na nadstrešek brniškega parkirišča in nikakor ni razmišljal o tem, da bi prilezel dol. Z nadstreška se je bolje videlo. Če bi padel skozi tanko streho, bi bil palačinka. Nekaj minut kasneje je letalo Adrie Airways v nizkem letu najprej preletelo parkirišče, še enkrat zakrožilo in pristalo. Uf, spominjam se le še enega aviona, ki je v nizkem letu preletel brniško parkirišče. Bil je mig 21, na njem je bila narisana jugoslovanska zastava, bilo je leta 1991.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
