Letalski purgatorij

Kot da nakup falcona postaja najneprijetnejši politični dogodek, ki se je kadarkoli pripetil kakšni od Drnovškovih vlad. Je to sploh mogoče? Je javnost res samo tako zelo nerazumevajoča? Ali pa gre vendarle predvsem za to, da se nerodnosti pač seštevajo in nekje neizbežno nato udarijo na plan, čas in kraj "izbruha" pa je praktično nemogoče napovedati.

Komu "letalska nesreča" najbolj škodi? Vsekakor najprej celotni vladi, saj gre za njeno odločitev, čeprav so se z njo menda v določeni meri strinjale skoraj vse parlamentarne politične stranke. Slednje želijo sedaj zadevo sicer nekoliko popraviti, vendar od nikogar, razen SNS, pravzaprav ni slišati kakšne zares ostre ocene. Nekateri najbrž včasih v udobnih falconovih sedežih vidijo tudi sebe. Kljub temu je jasno, da afera najbolj škodi predvsem ugledu LDS, katere politiko javno mnenje skorajda enači s politiko vlade, ter seveda ugledu predsednika vlade in stranke dr. Janezu Drnovšku. Po javnomnenjski anketi, ki jo objavljamo, skoraj tretjina vprašanih premiera po nakupu falcona ceni nekoliko manj kot prej, hkrati pa več kot polovica poročanje medijev o tem primeru, kljub Drnovškovim kvalifikacijam o mrhovinarstvu, ocenjuje za korektno. Kljub temu da je vlada očitno pravočasno poskrbela za to, da si je zagotovila, če že ne podporo, vsaj dokajšnjo benevolentnost opozicije do tega vprašanja, je torej naletela na upor javnosti.

Slednje kaže na njeno podcenjevanje javnega mnenja. O tem priča tudi celoten potek manevriranja v nastopih vladnih predstavnikov, ki naj bi pojasnili okoliščine in upravičenost spornega nakupa. Nespretnosti in aroganca v vladnem komuniciranju z javnostjo se samo stopnjujejo. Dosedanji vrhunec je tako pomenila tiskovna konferenca, ki so jo priredili prejšnji teden, a na njej niso bili pripravljeni novinarjem pojasniti niti enega od ključnih vprašanj. Na tiskovno konferenco je "letalska" delegacija prišla nepripravljena, namesto strokovnih odgovorov, ki bi pojasnili zapleteno situacijo in jo morda ublažili vsaj glede očitkov o vladni neresnicoljubnosti, pa so bili mediji soočeni s pristopom pozicije moči. Navkljub uradni zadržanosti glede informacij se je o nakupu falcona vendarle nabralo kar nekaj novih dejstev, ki vladno zadrego pojasnjujejo morda bolje od tiskovnih konferenc. Pogodbo o nakupu letala je podpisal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je bil tudi predsednik skupine, ki je nakup svetovala, čeprav o tem ni glasovala. Obrambno ministrstvo pa, kljub temu da je šlo za sredstva TRP, pri vsej zadevi ni imelo nobene besede.

Kdo je torej kriv? V že omenjeni vladni delovni skupini za nakup letala je sodeloval tudi Jože Lacko, podsekretar na obrambnem ministrstvu, vendar se ji je pridružil šele potem, ko je vlada že sprejela sklep o nakupu letala. Naloga obrambnega ministrstva je bila enostavno samo ta, da je dalo odredbo za plačilo, ki ga je delno že opravilo finančno ministrstvo. Lacko je vse to povedal v Delu prejšnji torek. Kar najbrž niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi ob tem dodal: "Izvorni dokumenti so pri podpisniku pogodbe Mirku Bandlju, ki je tudi edini, ki ima pri sebi vse dokumente o falconu." Edini? Jih torej razen njega nihče sploh ni videl? Je šlo za do skrajnosti sprivatiziran državni nakup, o katerem je odločal pravzaprav samo en človek? Kakorkoli, Jožeta Lacka je tri dni potem, ko je očitno javno povedal nekoliko preveč, pa čeprav je najbrž samo poskušal odvrnili krivdo z obrambnega ministrstva, doletela zaslužena kazen. Že v petek je prav tako v Delu izšel članek, ki je razkril, da je Lacko lastnik podjetja Novi Mikrohit, čeprav zakon podsekretarjem prepoveduje kakršnokoli dejavnost v gospodarskih družbah.

Ne le, da je Lacko dobil lekcijo o tem, da vedno ni pametno stegovati jezika, že v podnaslovu članka je bilo zapisano tudi, da je odgovoren za vse velike nakupe iz sredstev TRP, s katerimi je bilo kupljeno vladno letalo. Bi lahko morda postal še žrtveni kozel za sporni nakup? Gotovo ne. Kdor bi razmišljal na ta način, javnost najbrž ne le podcenjuje, ampak kar prezira. Pogodbo je kljub vsemu podpisal generalni sekretar vlade. Obstaja pa še ena zanimiva podrobnost. Čeprav naj se Drnovšek s podrobnostmi nakupa nikakor ne bi ukvarjal, je bila notranja oprema letala izbrana kar v njegovem kabinetu. Celo delovna skupina pod Bandljevim vodstvom za to ni bila dovolj kompetentna. Kakorkoli, povsem jasno je, da Lacko ne more biti glavni akter zgodbe o dragem letalu, v katero se je, kot je videti, izjemno lahkomiselno zapletla vlada. Veriga odgovornosti pelje naravnost do premiera, ki pa se, kot kaže, še vedno slepi z nekakšnimi medijskimi gonjami. Te naj bi pojasnile nezadovoljstvo javnosti, pa tudi rešitev bi bilo potemtakem lahko poiskati - samo ustaviti bi bilo treba medije in vse bi bilo spet v redu. Morda celo ne bi bilo treba preklicati nakupa.

Na žalost so takšna razmišljanja lahko samo neproduktivna. Končna dejstva so namreč, da je izbrano letalo za Slovenijo izjemno drago, da vlada njenega nakupa ne zna zadovoljivo pojasniti in da se je konec koncev odločila za nakup pri podjetju, ki je znano tudi po svojih korupcijskih škandalih.