Brez tveganja - za "izbrane"

"Zadeve so se dokaj uredile, tudi odnosi s Hrvaško, priprave na Evropsko unijo in Nato, 'domača fronta' je kolikor toliko normalna, gospodarske razmere so boljše kot v svetu."
Dr. Janez Drnovšek v Nedeljskem Dnevniku

Tako je predsednik slovenske vlade utemeljil, zakaj bi se vendarle lahko odločil in kandidiral za predsednika republike. Kakšna skorajda božanska milost. No, odločitev je vendarle padla. V Nedeljcu. Z besedami: "Ja, zdi se, da bom lahko." Česa bolj odločnega očitno nismo mogli pričakovati. Vse je torej O.K., tudi premierovo zdravje.

In vendar, ste opazili, da bi bile zadeve v državi kaj bolj urejene kot pred nekaj meseci, ko je Drnovšek še omahoval? S Hrvaško je stanje samo trenutno zamrznjeno, pogajanja z EU so enako uspešna, kot so bila, in na izid irskega referenduma v Sloveniji še vedno nihče nima niti najmanjšega vpliva, pa tudi glede Nata se situacija v zadnjem času ni bistveno spremenila, ne javnomnenjsko ne glede ameriške odločitve o "veliki širitvi", ki ima globlje, strateške korenine. A pomembne spremembe so se vendarle zgodile. Tiste za Drnovška prijetnejše, najverjetneje znotraj LDS, ki je videti sedaj dosti bolj uravnovešena kot pred časom, saj se v stranki očitno pač zavedajo, da prehod v "nove čase" nikakor ne bo lahek, hkrati pa so se, kot kaže, že dogovorili o vsaj osnovnih kadrovskih rešitvah za čas "po Drnovšku". Druga vrsta sprememb je bolj neprijetna, o njih priča ponovna napoved rebalansa proračuna.

Svetovna recesija naj bi bila kriva, da je vlada prejšnji teden že drugič v letu dni sprejela predlog sprememb proračuna, čeprav so bili že prvi popravki potrebni komaj slabega pol leta po sprejetju proračuna. Kljub temu da so bili tudi tokrat predstavljeni kot vladni uspeh, je očitno, da sta imeli že ob prvih spremembah prav tako strokovna javnost kot opozicija, ki sta napovedovali, da te niso zadostne in da bo kmalu potreben novi rebalans. Opozicija seveda tudi sedaj trdi, da so predpostavke predlaganega rebalansa še vedno nerealne. Banka Slovenije svojih analiz gospodarskih gibanj še ni dala. Guverner Gaspari pa kljub temu pravi, da je bil že prvi popravek napovedane gospodarske rasti dober, čeprav je težko reči, ali je bil dovolj velik. Pred volitvami rebalans vsekakor ni prijetna vladna naloga. Je pa očitno nujna, pa še težko je verjeti, da bi lahko odločilno vplivala na izbiro predsednika republike.

Da naj to postal dr. Janez Drnovšek, kot je videti, ne dvomi niti Janez Janša, čeprav je bil do Drnovškove odločitve, kljub njuni politični bližini, precej kritičen. Morda je bilo čutiti celo nekoliko užaljenosti. Razumljivo, konec koncev je sedaj tudi za Brezigarjevo precej manj možnosti. Kljub temu pa se zdi, da so bile njegove pripombe že usmerjene predvsem proti Drnovškovemu nasledniku na mestu predsednika vlade Tonetu Ropu. Premiera Janša ni vprašal niti tega, kdaj namerava odstopiti, oziroma ali misli, da se spodobi kandidirati za predsednika republike s položaja predsednika vlade. Drnovšek si očitno lahko privošči celo to mero arogance. Namesto tega je postalo pomembno, ali bo Rop lahko obvladoval razmere s Hrvaško, Evropsko unijo in Natom. Začelo se je torej novo obdobje napetosti med SDS in LDS, ki se bo vsekakor razlikovalo od zadnje čase razmeroma znosnega razumevanja med največjima strankama.

A brez težav seveda ni junakov. Rop bo imel tako očitno priložnost za neko novo vladno politiko. In tudi za novo politiko LDS. Pa ne na diplomatskem zunanjepolitičnem terenu, na katerem imajo prvo besedo v vladah pogosto tako ali tako zunanji ministri, še posebej če so načelne usmeritve za vladno koalicijo neproblematične. Res je sicer, da bo kot predsednik vlade sprva gotovo občutil relativno pomanjkanje mednarodnih osebnih poznanstev, vendar se zdi, da bo njegova politična priložnost vezana predvsem na notranjo gospodarsko situacijo. Kot je opozoril dr. Maks Tajnikar, je Drnovšek zaradi manjše rasti domačega bruto proizvoda napovedal, da bo vlada "... zaprla pipico denarja, ki s strani države prihaja k prebivalstvu, namesto da bi (...) govoril o tem, kaj bo vlada naredila, da se gospodarska rast ne bo zmanjšala." Bo Rop znal ravnati drugače? Trditve v stilu, da bo po dveh rebalansih proračun pač boljši, bodo za uspeh vsekakor premalo.

V predvolilni tekmi, vsaj po dosedanjih anketah, praktično ni stvari, ki bi lahko Drnovšku usodno škodovala. Ampak takšnega "privilegija" je bil večinoma deležen že kar nekaj časa. Novi predsednik vlade bo svoje delo začel v povsem drugačnem položaju.