Ropova doba

Vse, kar je bilo izrečeno, deluje. Tako nova politična drža Barbare Brezigar, ki jo je "pomlad" kljub spodrsljajem po razočaranju nad porazom očitno sprejela za svojo, kot hitro osamosvajanje novega mandatarja Toneta Ropa, ki napoveduje resnejše spremembe v vladi.

Janez Janša je prejšnji teden na TVS prvič po dolgem času nastopil v debatni oddaji skupaj z nekakšno drugo politično ligo. Za mizo je sedel z vodjem poslanske skupine ZLSD Miranom Potrčem in glavnim tajnikom SLS Andražem Vehovarjem. No, tam je bil tudi Gregor Golobič, za katerega se zdi, da že sodi v prvo ligo. Janša je bil umirjen. Ponovno je zatrdil, da bi bilo prenagljeno "... pa tudi krivično reči za nekoga, ki še ni predsednik vlade, da bo slab predsednik vlade". Tu so bila seveda opozorila o monopolu LDS in napoved, da se bo ta še krepil, o danskem predlogu, ki je za vlado, čeprav je pozabil, da ne le za slovensko, pomenil preveliko presenečenje. Korektna opozicijska pozicija. Še obramba spodrsljaja vodje volilnega štaba Brezigarjeve je bila skoraj spravna. Omejena na to, da umestitev slovenske demokracije nekje med Rusijo in Mehiko ni nič slabega. Ob razočaranju, ki so ga "pomladne" stranke doživele na volitvah, se zdi vztrajanje v "zmagoviti" drži Brezigarjeve edina možna izbira. Z molitvijo menda pride tudi vera. Velja poskusiti. Brezigarjevo pa naj bi vendarle poskušali tudi prepričati, da se postavi na čelo "upanja, ki se je ponovno zbudilo".

Na drugi strani bo LDS še malo počakala z določanjem predsednika stranke. Do prihodnjega leta. Golobič, ki naj bi bil najresnejši kandidat za to mesto, kljub temu pravi, da bo "manj Drnovška" strnilo vrste. Je to posledica strahu, kaj bo potem? Kot kaže, se bodo torej prvi premiki znotraj stranke najverjetneje zgodili v sami vladi. Rop že napoveduje novo politiko in opaznejše vladne spremembe. Najverjetneje v okviru urejanja vesolja LDS. Pomemben naj bi bil predvsem položaj Slavka Gabra, ki naj bi ponovno prevzel šolsko ministrstvo. To bi bilo lahko odločilno, saj prihodnje leto pomeni nekakšen zaključek šolske reforme, z uvedbo devetletke v vse osnovne šole. Korekture pomanjkljivosti, ki so se pokazale med poskusnim uvajanjem devetletke in z njimi skrb, da bo reforma izpeljana, je gotovo ena od pomembnejših strateških prioritet LDS. Na nekoga čaka tudi reforma univerzitetnega sistema. Po drugi strani pa bi Gaber na mestu ministra najbrž razrešil kar nekaj neprijetnosti, ki čakajo stranko ob iskanju novega predsednika. Bi ga morda lahko v državnem zboru nadomestil Gregor Golobič, ki bi tako postal prvi poslanec LDS? In ali ne bi na koncu takšna rešitev vendarle pripeljala Ropa tudi na čelo LDS?

Vsi se namreč zavedajo nepriljubljenosti položaja, v katerega bi tako vlado kot stranko pripeljala nekakšna delitev oblasti, ki se je je zadnje čase prijelo ime "triumvirat". To pa bi bilo konec koncev tudi v skladu s poudarjanjem ambicij, ki jih je Tone Rop glede avtonomnosti vodenja vlade pokazal tako rekoč takoj po odstopu Janeza Drnovška. Z napovedjo večjih sprememb in seveda z zagotovilom, da bo vlada prevetrila tudi svoje programske usmeritve. Nato in EU sta blizu in sta dober izgovor. Videti je torej, da v prihodnjih dveh letih zares ne bo šlo za dokončanje Drnovškovega mandata, ampak za začetek nove, Ropove dobe. Z Desusom se bodo že zmenili. V ZLSD jih zanima predvsem, kako bodo komunicirali z novim predsednikom vlade, in se menda že veselijo spremembe. Vlado podpira tudi predsednik SMS, poslanci pa menda ne. V SNS Jelinčič Ropu poje hvalnice, Peče pa tako kot predsedstvo stranke pravi, da bo glasoval proti njemu. Enako kot SDS in NSi. Kar pomeni, da ima vlada v parlamentu v vsakem primeru zagotovljeno večino. Mogoča so sicer tudi presenečenja. V torek se bo o podpori vladi odločala vedno neprijetno nepredvidljiva SLS. In vendar je tudi tam težko pričakovati kaj drugega kot vsaj zadržano podporo Ropu.

Največja težava se tako trenutno zdi iskanje primernega finančnega ministra. Vedno bolj je videti, kot da bo tudi to delo, vsaj prve tri mesece, opravljal kar novi predsednik vlade. Kar bi pomenilo še mnogo večji obrat, kot so si ga lahko mnogi predstavljali še pred kratkim. Nova vlada bi bila po tem scenariju trdno v rokah novega premiera. Hkrati pa bi vstop Slavka Gabra, ob vztrajanju Kebra in odsotnosti včasih skorajda "desnosredinskega" Drnovška, vladno ekipo LDS prevesil na levo. Kar morda niti ne bi bilo slabo tudi za samo LDS, če lahko rezultate lokalnih volitev interpretiramo kot znak vsaj delne oživitve moči socialdemokracije ZLSD. Premik LDS na levo, ki se je zdel še pred kratkim bolj ali manj samomorilski, bi v času, ko se razlike med pozicijo in opozicijo na ravni "pomladi" in "nepomladi" vedno bolj zabrisujejo, morda prej pomenil novo priložnost kot nevarno tveganje. Druga možnost je seveda iskanje uspešne mešanice socialdemokracije, liberalizma in konservativizma, ki mu v resnici vlada argument nacionalnega interesa in se prepoznava v "državotvorni drži" vseh političnih strank do vprašanj, povezanih z EU in Natom.

Vprašanje, na katero še nekaj časa ne bo pravega odgovora, je torej, ali bodo novi časi nekakšno obdobje "prisilnega" slogaštva, katerega napoved je bila tudi predvolilna kampanja Barbare Brezigar, ali vendarle napovedujejo oblikovanje vse bolj preglednih nasprotij med desnico in levico. Nasprotij med konservativci, liberalci in socialdemokrati, v katerih bo vedno manj prostora za mimikrije.