Korupcija v centru

"Mi ime spreminjamo prvič zato, ker se tudi slovenski politični prostor nekako strukturira tako kot evropski, drugič pa zato, ker samo s socialo, ki jo poudarjaš v imenu, seveda ni neke širine in ni napredka. Sociala ja, vendar ne samo sociala, ker samo sociala ni dovolj. Potreben je tudi razvoj." Tako nekako je Janez Janša pojasnil spreminjanje imena SDS.

Slovenski politični prostor s tem postaja še bolj pregleden. SDS niso več socialdemokrati Slovenije, ampak postajajo Slovenska demokratska stranka. Konec blefa. Postajajo to, kar so itak že dolgo bili in kar je konec koncev potrjevalo članstvo SDS v evropski ljudski internacionali. Hkrati se sprememba imena sklada z vedno izrazito prisotno nacionalno noto SDS. SDS je po novem Demokratska stranka Slovencev. Ne nekakšna desna socialdemokratska stranka Slovenije. SDS so postali tako rekoč narodni demokrati. Stranka, ki bo še bolj kot doslej poudarjala svoje nacionalno obeležje. Že s samim imenom. Hkrati pa se bo brez pretirane socialne mimikrije poskušala umestiti v sam center političnega spektra. Avtentično, po slovensko in srednjeevropsko. Ali kot je desnosredinski program SDS že pred časom opisal strankin ideolog dr. Zver: "To je izvirna, srednjeevropska desnosredinska vrednotno-ideološka in programska vsebina." Karkoli že to pomeni, povsem jasno je, kam se postavlja stranka, ki nasprotuje oplojevanju samskih žensk, je proti vračanju pravic vsem izbrisanim in zagovarja ostrejši pristop k urejanju razmer s sosednjo državo. Ampak demokrati so kljub temu lahko samo sredinski. Sredinski in osrednji za slovensko "pomlad". Kot nekakšno sidro, okoli katerega bodo svoj prostor na koncu našli vsi, ki jim je kaj do tega, da bi bili dostojna alternativa sedanji oblasti.

Pred volitvami se stranke ponavadi premikajo proti sredini. Doslej je bilo to mesto v Sloveniji rezervirano za LDS.

Se lahko SDS in "pomlad" skupaj z njo to pot izvijeta temam, ki ju peljejo na desno? Vlada ji s svojim vsakdanjim ravnanjem vsekakor izjemno pomaga. Urejen finančni trg in varstvo malih delničarjev niso samo floskule. "Intervencija" agencije za promet z vrednostnimi papirji na ljubljanski borzi zaradi fiktivnih prodaj je samo poseg v neko manj pomembno dogajanje na borzi, kjer se zdijo sicer nesprejemljive notranje informacije način poslovanja. Po domače posluje tudi vlada. Računsko sodišče že leta piše mnenja z zadržkom o delovanju ministrstev. In po domače ter pogosto koruptivno očitno delujejo tudi mnogi drugi. A bolj, ko se o tem govori, bolj se zdi, da gre pri nasprotovanju korupciji za boj z mlini na veter. Tudi pri aferi z operacijskimi mizami je težko verjeti, da bi lahko kdaj ugotovili, kdo je s poslom morda dobro zaslužil. Je kdo prejel denar za odločitev, ki je vsekakor sumljiva? Na švicarski račun? Kaj takšnega je najbrž skorajda nemogoče odkriti. Ampak vlada in državne institucije se s korupcijo menda ukvarjajo. Tako primer "napada" na borzo kot afera operacijske mize naj bi to potrjevala. Bodo za razkritje "nenavadnih" poslov deležni političnih točk? Korupcija je tema, ki bo v Sloveniji, kot kaže, še dolgo ena najbolj izpostavljenih in vsakokratna vlada bo zanjo vedno najbolj odgovorna.

Vlade "LDS" so boj proti korupciji mnogokrat napovedovale. Nikoli pa se potem ni zgodilo nič dramatičnega. Tudi sedaj ni videti, da bi bilo drugače. A tudi če bo ostalo vse po starem, bo korupcija gotovo postala eno najbolj pomembnih vprašanj prihodnjih volitev. Tarča TVS o javnih naročilih je bila izjemno poučna. Ne toliko zato, ker bi slišali veliko novega, kot zato, ker je bilo toliko pomembnega povedanega na enem mestu. Tako da si je lažje ustvariti vtis o tem, da vlada proti sumom koruptivnosti ne naredi ravno veliko. Kako tudi bi, če pa se skozi kar nekaj najbolj odmevnih afer vseskozi vleče tudi ime njenega generalnega sekretarja. Mirko Bandelj je vodil projekt Falcon. Nakup letala, ki še vedno ni pristalo in pomeni eno večjih zadreg Ropove vlade. Bandelj se je znašel tudi med operacijskimi mizami, ko je s svojim odstopom pravzaprav omogočil eleganten izhod iz afere direktorju Kliničnega centra. Službena potovanja državnih funkcionarjev in uradnikov z letali še vedno organizira Kompas, čeprav je razpis državna revizijska komisija razveljavila, ker naj bi bil prirejen prav za Kompas. Generalni sekretar s tem sicer najbrž nima nič, a bi lahko. Tako kot na prvi pogled nima nič s tem, da nalepke za tehnični pregled vozil, za katere ni jasno, koliko vlado sploh stanejo, brez razpisa tiska tudi podjetje Miraž. Podjetje, ki ga Gospodarska zbornica za to javno naročilo ni priporočila, med drugim tiska tudi potne liste in osebne izkaznice, odvetniške posle pa naj bi zanj menda nekoč opravljal prav Mirko Bandelj

Sredinska vlada, kot je videti, počne mnoge stvari povprek. Za to sicer ni nič manj sredinska, lahko pa stran od sredine "napodi" precejšen del volilnega telesa, ki si ne želi alternative le v primeru uveljavljanja različnih vrednot. To skozi referendumske pobude desnica v Sloveniji tako ali tako že precej uspešno uveljavlja. Ampak tudi alternativo načinu gospodarjenja z državo.