Slovenski Žid

"Na nek način so maske padle. Pred sabo imamo praktično enak politični profil Liberalne demokracije kot leta 91, to je nek ultra levičarski profil, ksenofobičen do slovenstva, nestrpen do osamosvojitve ..."
Janez Janša

Vlada mora odstopiti. Referendum o izbrisanih bo, kot pravi Janša, odločal nič manj kot o "legitimnosti oblasti, ki jo imamo". In o tem, ali ideje osamosvojitve še vedno kaj veljajo. Referendum bo torej pravi plebiscit. Razen če ga ne prepove ustavno sodišče, v kar pa ne verjame praktično nihče.

Sporazum med LDS in SDS je bil nemogoč od samega začetka. Za SDS bi bil sprejemljiv samo, če ne bi spoštoval duha ustavne odločbe. To je Janša dovolj jasno povedal. Nič manj in nič več. Kot pravijo nekateri "pomladniki": ustavno sodišče je z odločbami o izbrisanih izvedlo tako rekoč državni udar. Janša se je torej, tako kot je bilo pričakovati, po začetnem popuščanju glede odškodnin, vrnil na samo izhodišče. Izbrisani v resnici ne obstajajo. So izum LDS, ki si želi novih volilcev. Razvrednotenje inštitucij ustavnega sodišča ter pervetiranje stvari do absurda z govorjenjem o ksenofobiji do domače večine precej nezmotljivo spominjata na trideseta leta prejšnjega stoletja. Slovenstvo je ogroženo. Oblast ne spoštuje korenin nacije. Pravo izgublja legitimnost. Skorumpirana, od ljudstva odtujena vladajoča kasta se je, namesto da bi zastopala interese Naroda, postavila v službo židovstva - pardon, v službo izbrisanih.

Slovenija, kjer naj antisemitizma praktično nikoli ne bi bilo, je končno dobila dovolj dober nadomestek. Izbrisani so res pripraven Žid. Arhetipski nasprotniki osamosvojitve, ki hočejo sedaj od poštenega delovnega ljudstva iztržiti denar. Kupe denarja. Tako veliko, da tega nihče ne zna izračunati. Kdor se s tem ne strinja, je izdajalec. Izdajalec nacije in seveda a priori nasprotnik osamosvojitve. Ombudsmana, ki situacije očitno ne vidi s pravimi očali, bi bilo treba politično nadzorovati, cenzurirati. Bo že videl! Saj vendar ni bil izvoljen za to, da bi ščitil posameznike pred državo. Vsaj ne, kadar je država ogrožena s strani sovražnih tujcev. Za izbrisane ni sočutja. Najbolj neprijetno pa je, da je videti, kot da se je mentaliteta nacionalizma raztegnila prek celega "pomladno" desnega spektra. In da se širi. Tik pred vstopom v Evropsko unijo v Sloveniji glasno in razločno dvigata glave ksenofobija in šovinizem.

"Pomlad", za katero se zdi, kot da se v njenem imenu tako ali tako ves čas odloča bolj ali manj samo Janez Janša, se je ponovno zapletla v boj za "osamosvojitev". Nobenega pogleda naprej. Zato pa toliko več zagrizenosti za nazaj. Za obrambo brezmadežnosti let, v katerih so avtorji pravnih aktov pozabili, da delu prebivalstva ne moreš kar tako vzeti njegovih pravic. Pozabili? Izbris se je zgodil, ker so bili ti akti pomanjkljivi. Vanje so preprosto pozabili zapisati, da bodo prebivalci, ki ne bodo zaprosili za državljanstvo, ostali brez stalnega bivališča. Ali pa je bilo v resnici drugače in so bili osamosvojitveni pravni akti pomanjkljivi prav zato, da bi pravice lahko potencialno izgubilo čimvečje število "neavtohtonega" prebivalstva, a bi hkrati ostala skrita resnica o prikriti želji ustvariti čim bolj "čisto" Slovenijo. Tistim, ki so zaprosili za državljanstvo, naj bo, kdor tega ni storil - ta naj bo izbrisan.

V slovenski politiki tako rekoč skoraj ni vplivne osebnosti, ki bi to zmogla jasno povedati. Je vseh res tako zelo strah Janeza Janše? Morda upravičeno. Kljub njegovemu pobalinskemu zmerjanju premiera, da stvari vodi kot včasih "par marksistov in ključavničar", kar v preteklosti volilkam in volilcem ni bilo pretirano simpatično, so javnomnenjske ankete začele kazati spremembe v prej dolgo dokaj stabilnih razmerjih med političnimi strankami. LDS izgublja, SDS in SNS pa še nikoli nista imeli tako visokih ratingov. In odgovor? Premier govori o tem, da bi na referendum dali poleg tehničnega še sistemski zakon, ki ga je pripravila vlada in naj bi ga sprejeli v državnem zboru po hitrem postopku. Kombinacija popuščanja neofašizmom in samovolje, ki še vedno postavlja pod vprašaj odločbo ustavnega sodišča. Odgovor, ki najbrž ne more navdušiti nikogar in je politično lahko samo neučinkovit.

Kot je neučinkovito svarjenje pred tistimi "nestrpneži", ki stvari poimenujejo s pravim imenom. Politične razmere se kljub pozivom k strpnosti do nestrpnih namreč še naprej zaostrujejo. Vzdušje med ljudmi pa je, kot kažejo ankete, izbrisanim vedno manj naklonjeno. Bo vlada v takšnih razmerah lahko zbrala dovolj moči, da bi končno začela izdajati odločbe, kakor ji je naložilo ustavno sodišče? Takšna odločitev je z vsakim dnem videti težja. Bi res lahko imela usodne posledice? Bi ji sledila revolucija? Ali morda samo poraz LDS in ZLSD na prihodnjih volitvah? Zdi se, da sta obe stranki ob vprašanju izbrisanih že dolgo skorajda paralizirani, medtem ko ksenofobi in šovinisti diktirajo vsakdanjo politično igro. Jim bo na koncu uspelo ustvariti vladno krizo? Stališče SLS glede izbrisanih je vsekakor blizu SDS. Pa tudi predsednika ZLSD še najbolj zanima tretja pot. Karkoli že naj bi to pomenilo.

In referendum? Pravzaprav je že tu, in če bi si ga ustavno sodišče drznilo prepovedati, toliko slabše za ustavno sodišče. Gre namreč za nekaj več. Za osamosvojitev. Za državo. Za nacijo.