Obveščevalna služba proti korupciji

Nova ofenziva opozicije se je osredotočila na Gregorja Golobiča. Prvega človeka LDS. Prvega vsaj v ozadju. Menda. A ne danes. To naj bi bil pred leti, ko je še povezoval vse raznorodne ljudi in smeri stranke ter predvsem stranko samo z njenim takratnim predsednikom dr. Janezom Drnovškom.

Opozicija naj bi torej napadla sam logistični center LDS in oblast nasploh. Oblast, ki naj bi bila prav posebej pokvarjena. Prepredena s korupcijo in klientelizmom. V Sloveniji za vsakim velikim poslom bojda stojijo podkupnine. In vse operacije so seveda vodene iz enega centra. Dokaz, da je tako, je postal celo članek o Slavoju Žižku, ki je pred časom izšel v New Yorkerju. Golobičeva domnevna vzvišenost do ministrov, njegovo obnašanje, kot ga interpretira filozof, je opozicija sprejela dobesedno. Golobič je lahko vzvišen, ker je nad ministri. Ker jih komandira. Po stalinistično. Dokaz o centru korupcije je tu. Opozicija ima informacije. Iz prve roke. V ovadbi, ki jo je SDS predala kriminalistom, se je tako znašla tudi anonimka, ki so jo na stranki seveda dobili povsem po naključju. Oziroma bolj natančno - zato ker so edini vredni zaupanja. Ker so edini pošteni. Ker v Sloveniji organi pregona in sodišča ne delujejo, saj so del istega koruptno-klientelističnega modela. Kriminalisti so obremenjujoče navedbe lahko pridobili šele s posredovanjem edine čiste politične opcije.

Vsebina se sicer z leti nekoliko spreminja, a prijemi očitno ostajajo isti. Civilna inicijativa iz leta 1993 je še vedno aktivna. Kot nekakšna opozicijska policija, ki vse ve ali vsaj sluti, ki čuječa preži na vsak namig. In vsak namig hitro dobi tudi dolge noge in velike oči. Kar je nekoliko nerodno. Pristop civilnih iniciativ namreč ni vprašljiv samo zaradi popolne neinstitucionalnosti preiskav, ampak tudi zaradi posledične nekredibilnosti obtožb, ki iz takšnih preiskav izhajajo. Kot da bi želeli avtorji korupciji narediti uslugo. Revolucionarni časi prve polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja pač umirajo počasi. Državni zbor je tako prejšnji teden za nekaj dolgih ur postal mesto kriminalistično tožilske preiskave in sodišča hkrati. Kar je morda nadležno. A tako pač je. Težava je pravzaprav drugje. Predvsem v pomanjkanju konkretnih dokazov, ki bi prepričali. Res je, da je te pri velikih zgodbah, v katere so vmešani "veliki" ljudje, običajno izjemno težko pridobiti. A če so obtožbe obtežene s tako prepričljivimi dokazi, kot so članek v znameniti ameriški reviji in šop anonimk, se je z njimi resnično zelo težko resno ukvarjati.

V SDS so tik pred izredno sejo kriminalistom poslali še ovadbo proti neznanemu storilcu. Nekakšen paketni pristop k parlamentarni razpravi. Tudi zato se zdi, kot da bi moral biti storilec že vnaprej znan. Oziroma vsaj njegov boter. Napad na Gregorja Golobiča je videti kot strateški napad na točko, za katero je Janez Janša - kdo drug bi lahko na desnici določal strateške cilje - ocenil, da je najpomembnejša. In vendar, ali ni predsednik vlade in LDS Anton Rop? Je Golobič, kljub temu da je praktično odšel iz politike, še vedno ostal "prvi" človek LDS? Videti je, da je Janez Janša o tem popolnoma prepričan. Ima prav? Konec koncev se je ob krizi, ki jo je LDS preživljala pred referendumom o izbrisanih, Golobič redno vračal na ekrane. In vendar se zdi, da je ocena prvaka opozicije tokrat napačna. Gregor Golobič je kljub vsemu zaposlen v zasebnem podjetju. Politiko vodi Anton Rop. Strankine posle pa opravlja novi generalni sekretar. Tako pač je. Iz politike ne moreš oditi, ne da bi se kje poznalo. Umik v gospodarstvo, posebej ker ne gre za kakšno izjemno veliko podjetje, vsekakor zmanjšuje Golobičev vpliv. Ultra politik enostavno nima več ultra položaja.

Videti je celo, kot da je prav Golobičev umik iz politike pravzaprav omogočil, da je postal osrednji simbol zla LDS. Bi bil v nasprotnem primeru sploh primeren za Janševo glavno tarčo? Kako to, da se opozicija ni denimo raje odločila za ofenzivo na napake bivšega finančnega ministra, sedanjega predsednika vlade? Bo potem, če na volitvah le ne bo šlo vse povsem gladko, kaj lažje sklepati kompromise? Morda, poleg tega pa izbira Golobiča povsem natančno ustreza očitnemu cilju opozicije. Konec koncev gre vendarle še najbolj za to, da se celotna vladavina LDS prikaže kot popolnoma koruptna in klientelistična. Slika ima seveda realno podlago. Dejstva in resnica so pogosto boleči. Trgovanje z notranjimi informacijami je na ljubljanski borzi način poslovanja. Pomanjkanje nadzora nad poslovanjem javnih podjetji je nekaj normalnega. Tudi korupcija in klientelizem. A kakšen je njun resnični obseg? Kateri so znani primeri? In kaj počnejo organi pregona? Vprašanja, ki jih tudi najbolj benigni odgovori ne razvrednotijo. Hkrati pa je jasno, da je za vse kriva LDS. Tudi poslanci vladnih strank na izredni seji glede tega niso pokazali velike mere negotovosti.

Povsem drugo vprašanje je seveda, ali se je proti tistim stvarem, ki so resnično kriminalne, mogoče boriti z izrednimi sejami nabitimi s populizmi? A kaj bi to. O korupciji in klietelizmu je treba govoriti. Pa tudi volilno je to kul. Bogati so a priori bad in politika putana. In do volitev vsekakor ni več daleč. Samo dobre štiri mesece. Bodo do takrat korupcijske zgodbe vendarle dobile kaj več mesa?