Iskanje desnega liberalizma

"Jaz si želim, da bi ta stranka našla svojo pravo podobo, ki je po mojem sredinska. Če to ne bo mogoče, potem seveda obstajajo tudi druge možnosti. Pa vendarle v tem trenutku ne bi ničesar napovedoval. Razen tega, da se je treba, da tako rečem, prebuditi iz nekega levičarskega spanca in začeti poslušati ljudi."
Dr. Dimitrij Rupel, na Pop tv

Evropske volitve so ob referendumski udeležbi prinesle kar nekaj velikih premikov. Predvsem zmago NSi, pa tudi poraz vladajoče stranke, ki je bil siceršnja značilnost volitev. Vse to, kljub temu, da sta SDS in LDS dosegli rezultat, ki ni presenečal. Nekoliko nizek za liberalce in nekoliko višji za SDS. Vendar so odstotki ostali nekako v mejah pričakovanega.

EU je daleč in z njo ljudje nimajo izkušnje. Kaj početi z evropskimi poslanci? A nekateri so na volišča le prišli. Župnišča so bila aktivna. Konec koncev so v enem celo proslavljali. Zasluženo. Oživitev krščanske demokracije po skoraj desetih letih je bila odločna. Na desni so evropske volitve prinesle zmago Peterletovim orglicam in ne Janševim povišanim retoričnim tonom. Peterle je temu primerno takoj pokazal veliko mero samozavesti. V Večeru je povedal, da bi "širši pomladni oziroma opozicijski del moral razumeti, kaj se je zgodilo." In kaj se je zgodilo? Če drži, da se volilke in volilci odločajo za bolj sredinske opcije, je sporočilo nedvoumno. SDS je manj sredinska od NSi. Vendar vse skupaj seveda ni tako enostavno. Pomemben je sam Peterle. Brez njega bi bil rezultat vendarle skoraj gotovo precej drugačen. Primerjava med njim in Bajukom je skoraj takšna kot med Pahorjem in Jurijem. In prav tako kot bo s Peterletovim odhodom oslabljena NSi, bo s Pahorjevim oslabljena ZLSD. Svoja najbolj sredinska politika in očitno tudi najmočnejši blagovni znamki sta stranki s pomočjo volilk in volilcev poslali v evropski parlament.

SDS je sporočilo, kot je videti, razumela. Ponovno, saj njen za zdaj neuspešni boj za sredinskost poteka že nekaj časa. Podpredsednik strokovnega sveta SDS Peter Jambrek rad poudari, da je SDS naslednica SDZ in bi morala biti najbolj sredinska izmed vseh. Tudi po njegovem mnenju je preveč desno. Tam, kjer je potencial krščanske demokracije očitno večji. Medtem ko naj bi bila SDS izrazito laična. K temu, da bi SDS postala še bolj SDZ, bi lahko pripomogel tudi Zbor za republiko, katerega vodilni človek je, vsaj tako je razumeti njegove nastope, hkrati tudi predsednik strokovnega sveta SDS. Civilnodružbeni forum, katerega podoba pa je skoraj "demosovska". V njem so ob LDS-ovem zunanjem ministru, predsedniku SDS in NSi ter SDS-ovi predsedniški kandidatki seveda tudi "civilna" imena. "Pomladna", sproščena in zaskrbljena družba, ki pravi, da Slovenijo polarizirajo drugi, čeprav je bila sama najbolj naklonjena dvopolnemu strankarskemu sistemu. Sedaj pa sestavlja nekakšen osvobodilni program "koalicije državotvornih in demokratičnih strank". Kakor da so ostale nedržavotvorne in nedemokratične.

Zbor naj bi seveda družile vrednote. Odnos do krščanstva, do izbrisanih, do džamije in islama nasploh, do Nata ... Stališča so bolj ali manj znana. Vilenska izjava nikakor ni bila napaka. Nasprotno, bila je nekaj, kar je bilo treba podpisati. In to bi storili še enkrat. Rade volje. O izbrisanih je treba sprejeti ustavni zakon, ki bi razveljavil duha ustavnih odločb o tem problemu. Džamija bi morda lahko celo bila, samo čim bolj bi jo bilo treba skriti. Morda brez minareta in seveda brez kulturnega centra, ki menda lahko pomenila nevarnost. Najbolje, da bi imeli samo molilnice. Do krščanstva bi morala država vzpostaviti drugačne odnose, saj "pomlad" glede uvedbe verouka v javno šolstvo, pa čeprav prek župnišč, nikoli ni imela pomislekov. Vse to je tudi dovolj dobro volilno orožje. Zdi se namreč, da se je Slovenija v zadnjih letih premaknila nekoliko na desno. Izidi referendumov to dovolj dobro dokazujejo. Desnica je politično aktivna, medtem ko ji stranke levo od sredine pogosto popuščajo v imenu sredinskosti. Zbor naj bi to desno akcijo še okrepil. In vendar z njim vsi niso tako zelo zadovoljni. Je Peterletova zadržanost izjema?

No, povolilne izjave pričajo, da koalicija Slovenija, okrepljena z Novo revijo in podprta s katoliško civilno družbo, kljub Peterletovim opazkam deluje dovolj usklajeno. Samo da bi za jesenjo prišla "pomlad". Kaj je levo in kaj desno po evropskih volitvah, ni več vprašanje. SKD, SDS sta na desni in ZLSD je na levi. In LDS? Kot pravi zunanji minister, naj bi svojo sredinskost dokazala tako, da bi prisluhnila ljudem. Ali so ti odšli bolj na desno ali pa je LDS danes bolj levo kot pred leti, je ob tem precej nepomembno. Čeprav dokazov za levičarstvo LDS pravzaprav ni. Bi torej LDS, če hoče uspeti, res morala še bolj na desno? Bi morala denimo bolj aktivno podpreti delovanje ZDA v Iraku in povsem pozabiti na izbrisane? Dvopolarnost v Sloveniji glede teh vprašanj, pa tudi glede mnogih drugih, vendarle obstaja in je tudi vedno bolj transparentna, čeprav so evropske volitve pokazale, da imamo, po evropsko, štiri velike politične stranke in nekaj manjših. V veliki četverici sta pač dve stranki bolj na levi in dve bolj na desni. A skok iz enega v drugi tabor bi moral za stranko skoraj gotovo pomeniti samomor. Gre pač za to, koliko se lahko sredini približaš, ne da bi padel čez rob.

Zdi se, kot da je Ruplu to uspelo. V silni želji, da bi na levici okrepil sredino, jo seveda krepi na desnici. Kar mora biti demokratom gotovo silno všeč. Močna desna sredina, ki si jo želi Zbor za republiko, namreč ni pomembna samo za zmago "pomladi", temveč tudi za razmerja med demokrati in krščanskimi demokrati, čeprav so oboji menda pravzaprav republikanci.