Tank in trobilo

"Potem se pa Slovenci prilagajajo oblastem. Vsem oblastem so se Slovenci skozi zgodovino prilagajali."
Peter Jambrek, na TVS

Vlada nadaljuje svoja popotovanja po regijah. Povsod, kamor pride, prisluhne težavam. Na ekranih je vse skupaj videti kot ena velika propagandna procesija. Z lokalno kulinariko vred. Z izjavami predsednika vlade so lahko vsi povsod več kot zadovoljni. V Ankaranu je premier govoril o javnem interesu. Sestanek z vodstvom Luke pa je izzvenel v sozvočjih državnega interesa. Predsednik vlade dobro loči pomen besed. Ve, kaj je javno in kaj državno. In tudi ve, kdaj katero od besed uporabiti.

V primeru RTVS je, ko je dejal, da gre za državno institucijo, vsekakor mislil resno. Mediji so eden velikih projektov sedanje koalicije. Zakon o RTVS pa njegov osrednji del. Pravzaprav prvi resni projekt, ki se ga je lotila nova vlada. Projekt, pri katerem natančno ve, kaj hoče. Hoče svojo televizijo in svoj radio. Zakon je bil pripravljen tako rekoč v konspiraciji. Minister za kulturo je na TVS na to samo cinično pripomnil: "Ta zakon se je kar pripravil in tisti dan, ko je bil narejen, je šel ven." Šel je ven in povzročil razburjenje. Celo med mnogimi simpatizerji strank vladajoče koalicije. Vlada je nato malce počakala. En teden. Sklenila nekakšen netransparenten dogovor z direktorjem in vodstvom sindikata javnega zavoda. Potem je poslala zakon v parlament. V razpravo. Strokovni javnosti je minister za kulturo svetoval, naj poskusi tam. "... poznate mnogo ljudi, boste lahko vplivali." Zahtevo Društva novinarjev po javni razpravi o povsem novem zakonu je vlada mimogrede preslišala. Saj gre vendar za državno inštitucijo, o kateri javnost tako ali tako ne more povedati nič novega. Kakšen bo zakon, se je vlada že odločila in takšnega bo tudi sprejela.

Malce so ga seveda popravili. Konec koncev je bila za to, da je bilo na voljo nekaj manevrskega prostora, tako radikalno napisana prva verzija. A konceptualno ostaja zakon enak. Takšen, kakršnega je vlada predlagala na začetku. Samo vmes je malce prisluhnila javnosti. Izbrani javnosti. Minister za kulturo je na vprašanje, ali so upoštevali pripombe, na TVS s posmehljivim nasmeškom odgovoril: "Absolutno smo jih upoštevali, vendar pa ta vertikala kljub vsemu ostaja in kompetence, ki izhajajo iz te vertikale, tudi." Razprava je bila sicer omejena na nekaj sestankov in eno TV-oddajo, vendar se zdi to ministru za kulturo več kot dovolj. "Jaz mislim, da je bil pravzaprav v razpravi, torej po tem, ko smo dali zakon v javnost, je bilo celo vrsto pripomb, mislim, da smo se s prizadetimi praktično sestal ...," je v precej nerazumljivem jeziku povedal kulturni minister, ki tudi sicer prostodušno razloži, da itak ni pristaš tega, da bi se javna debata nepopisno dolgo odvijala. Ministrov prezir javnosti je fascinanten. Govorjenje o širšem družbenem soglasju se mu zdi pač staromodno. Od vladnih floskul o povezovalnosti tako v primeru RTVS ni ostalo nič.

Sedanja vlada je očitno prepričana, da ji je civilna družba lahko nevarna. Minister za kulturo v svoji vehementnosti to tudi brez dlake na jeziku pove. "Za civilno družbo se skrivajo ljudje in ti politični interesi ..." pravi. Napačni politični interesi. Zato je logično bolje, da je iz sfere vpliva na RTVS civilna družba izključena. Vsaj tista napačna civilna družba. V dejstvu, da naj bi vse pomembne organe zavoda, tako programski kot nadzorni svet, po novem imenovala vlada in državni zbor - se pravi vladajoča koalicija, minister za kulturo tako seveda ne vidi nikakršne grožnje demokratičnosti. Saj se "... s tem civilna družba sploh ne izbrisuje, ampak (...) se ta sveta z velikimi pristojnostmi imenuje, torej na način, ko bodo prišli v ta sveta ljudje, ki imajo pravzaprav en izreden ugled ..." So že izbrani? Najbrž. In težko jim je zavidati. Zakon, po katerem bodo menda izvoljeni, jim ugled, o katerem govori minister, vnaprej jemlje. Niti njegovi zagovorniki nad zakonom namreč niso ravno navdušeni. Opozarjajo le na pomanjkljivosti sedanjega modela in pravijo, da bi bil novi model bolj transparenten. Kar je res. Kakor je tudi res, da je še najbolj transparentna diktatura.

Posledice, ki jih bo proizvedel novi zakon RTVS, so deloma že vidne. V poročilu o zakonu govorijo, kot da je že bil sprejet. Manca Košir pa je v Odmevih opozorila, da je bila kot gostja v oddajo povabljena "... kot edina, kot sem razumela. In kasneje, ali so zvonili telefoni ali kaj, so me vprašali, če pristanem na to, da pride z menoj tudi dr. Simoniti". Čutiti je strah. Državna RTVS bo poslej delovala v državnem interesu, ki je interes vlade. Večna sta samo red in disciplina.