Kako dolgo, kako zlahka

"Mi smo bili vendar vedno model, tista država, po kateri so se drugi zgledovali, ki naj bo vzor!"
Predsednik republike Janez Drnovšek, o poročilu Ecrija, komisije Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti

Predsednik republike ima prav, ko s prstom kaže na poročilo evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti. Poročilo je neizprosno, dokazuje vse tisto, kar so opozarjali posamične institucije in posamični mediji: da v Sloveniji pri nekaterih osnovnih standardih nazadujemo in da ni problem le nazadovanje samo, ampak dejstvo, da ga povzroča politika s svojim ravnanjem. A poročilo zajema le dogodke do junija leta 2006. Primer Strojan, ki ga tako slovenska politika kot tudi širša javnost odriva in se z njim ne želi soočiti, še ni zajet v poročilo.

V četrtek, le nekaj dni po objavi poročila o Sloveniji, so pravosodni ministri Evropske unije v Bruslju razpravljali o opredelitvi enotnih kazni v boju proti rasizmu in ksenofobiji v vseh državah članicah. Črta ločnica med kaznivimi in nekaznivimi dejanji je poziv k nasilju ali sovraštvu proti posamezniku ali skupini na podlagi rase, barve, vere, izvora ali nacionalne in etnične pripadnosti, je bistvo okvirnega sklepa unije za STA pojasnil slovenski minister za pravosodje Lovro Šturm. Predlagani okvirni sklep naj bi zagotovil, da bi bile fizične in pravne osebe, ki so zagrešile kaznivo dejanje ali so zanj odgovorne, kaznovane z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, pravi Šturm. Nadaljevanje razprave o poenotenju kazenskopravnega pristopa v boju proti rasizmu in ksenofobiji v EU je pričakovati aprila.

Sta Sloveniji dve? Slovenski pravosodni minister na eni strani razpravlja s svojimi ministrskimi kolegi o tem, kaj storiti, da bi unija prišla do kakovostne enotne prakse, s katero bi odvračali ljudi od ksenofobnih ravnanj, na drugi strani pa je Slovenija, katere vlada ne čuti potrebe, da bi uredila vprašanje izbrisanih, ki se izgovarja, da opozicija ne želi podpreti ustavnega zakona, s katerim bi uredili vprašanje izbrisanih, vedno znova pa zamolči, da bi morala sprejeti navadni zakon in da večino za ta zakon ima tudi sama? Kjer premier v odzivu na omenjeno poročilo še vedno govori o odškodninah, pa čeprav ve, že leta ve, da so te zastarale?

"Vsaka zares učinkovita propaganda se mora omejiti na peščico najnujnejših zadev, ki jih mora izražati z jedrnatimi, stereotipnimi formulami. Široke ljudske množice se dajo lažje spriditi v globljih plasteh svoje čustvene narave kakor pa zavestno in hote, zato v primitivni preproščini laže nasedejo debelim lažem kakor majhnim, saj sami v drobnih rečeh pogosto lažejo, a bilo bi jih sram lagati in slepariti na veliko. Njim samim nikoli ne bi prišlo na misel, da bi skovali kakšne kolosalne laži, zato tudi ne verjamejo, da bi lahko drugi nesramno pačili resnico." Iztrgani citat je star in danes takšnega cinizma res ni mogoče več srečati. A vendar: kako ravnati s kolosalno lažjo? Kako pokazati, da morda v njej ni niti trohice resnice? Kako kolosalno laž soočiti z ljudskim rekom "kjer je dim, je tudi ogenj"?

Predsednik vlade Janez Janša je ta teden na tiskovni konferenci dejal, da se s predsednikom republike ni pogovarjal o kandidatu za guvernerja Jožetu Mencingerju. Ni pogovarjal. Lahko bi rekel, da ni rekel, da se s kandidatom ne strinja. Vendar ne: zatrdil je, da se z njim ni pogovarjal o Mencingerju. Predsednik republike Drnovšek pa pravi, da to ni res, in povzema vsebino pogovora. In ta je tista, ki je zastrašujoča. Zastrašujoča zato, ker razkriva tako metode kot razloge.

Zakaj je poročilo komisije Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti tako pomembno? Ker dejansko dokazuje, da se lahko v Sloveniji vsi pomembni akterji še tako vneto delajo, da je država ravno dovolj majhna in neopazna, da strukturnih in političnih sprememb nihče ni zaznal, a očem, ki iz tujine opazujejo dogajanje, ni mogoče uiti.

Tako kot ni več mogoče spregledati, kako zlahka je v Sloveniji diskreditiran vsak, ki stoji na poti vladajočim. Kako zlahka je vodja poslanske skupine SDS izničil zadnjega kandidata za guvernerja Banke Slovenije Andreja Ranta in vse njegovo življenjsko delo v Banki Slovenije. Včeraj Gaspari, danes Rant. Čigava kariera in ne nazadnje pretekla požrtvovalnost bo v imenu politike scefrana jutri?

Avtor iztrganega citata je Adolf Hitler. Ne primerjamo. Hitler je stvari pripeljal do skrajnosti. Včasih pa prikaz najhujših skrajnosti izostri sliko.