Spet tam

Slovenija se je marca 2007, dobro leto in pol pred državnozborskimi volitvami, nenadoma znašla sredi predvolilnega obdobja. K temu še niso prispevale javnomnenjske ankete, ki so na prvo mesto med strankami postavile socialdemokrate in na lestvici politikov predsednika vlade Janeza Janšo prestavila z vrha na sredino, ampak odločitev predsednika republike Janeza Drnovška, da bo pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije do skrajnosti zaostril razmerje do vlade. Nobenega dvoma tudi ni, da je Drnovšek, takrat ko se je to odločil, vedel, kaj ga čaka - predolgo je v slovenski politiki, da ne bi vedel, da lahko pričakuje oster napad Janeza Janše.

Janša je seveda Drnovška najprej napadel na političnem parketu, zanikal njegove trditve, ga razglasil za lažnivca ter neverodostojnega človeka. Vse ostalo pa prihaja na plan dan za dnem: enkrat pikanterijo prinese Zmago Jelinčič, drugič Miro Petek, naslednjič se oglasi kdo drug - a značilnosti vseh informacij so si tako podobne, da je zdaj že zelo očitno, da je vir nenadoma odkritih podatkov slovenska obveščevalna služba Sova. Glede na vsebino "gradiva", ki ga ima javnost vsak dan priložnost spoznavati, je brskanje v Sovi potekalo po preprostem ključu - karkoli, samo da je omenjen Drnovšek.

Zadeva je preveč prozorna, da bi bilo lahko drugače, preveč enakovrstnih dokumentov in podatkov se je znašlo v javnosti - in vsi imajo tako ali drugače prepoznavno vez s Sovo. In tudi namen je jasen: diskreditirati Drnovška. Vlada je nekaj dni poskušala svoje ravnanje - imenovanje posebne komisije in napotitev zaupnikov v Sovo - prikazovati kot racionalno in logično. A razlage niso bile prepričljive, še dodatno pa jih je omajalo vsakodnevno razkrivanje novih podrobnosti, ki so imele tako jasen vir v Sovi. Ne nazadnje so njeno razlago konec tedna zanikali celo sami predstavniki Sove.

Seveda to ne pomeni, da so vse trditve neresnične. Nekatere morda držijo, večina pa se zdi na ravni namigovanj, obrekovanj. Zagotovo bo nekatere izmed navedb, ki se zdijo verodostojne, predsednik republike moral pojasniti javnosti.

Čeprav je v tem trenutku vse zamegljeno z ugotavljanjem, katera od navedb je resnična in katera ne, hkrati pa v javnost prihajajo vsak dan domnevno nove podrobnosti, kar še dodatno pači bistvo, se je treba ustaviti pri njem: da je namreč prišlo do zlorabe podatkov Sove oziroma o Sovi in njenem delovanju za politične cilje. Poseg, ki si ga je privoščila vlada, je že na načelni ravni protizakonit in protiustaven, pravi starosta demokracije in ustavnosti dr. France Bučar. Na praktični ravni pa seveda toliko hujši, saj je vlada s svojim ravnanjem pokazala, da je pripravljena za politične cilje poseči po vseh orožjih. Kot kažejo izjave pravosodnega ministra Lovra Šturma in obrambnega ministra Karla Erjavca, pa je bila komisija, ki jo je vlada ustanovila, v resnici zgolj španska stena, za katero so se skrili operativci, ki so dejansko izvedli pridobivanje informacij in ki so sicer najbližji sodelavci predsednika vlade.

V Sloveniji se v tem trenutku soočamo z eno hujših zlorab, ki se lahko zgodijo v demokratični družbi. Morda to na prvi pogled res ni vidno, a zloraba obveščevalnih služb v politične namene ne spada v demokratične države. To sicer ne pomeni, da do takih zlorab v teh državah ne prihaja, vendar pa je značilnost odgovorne politike, da tovrstna ravnanja obsodi in se od njih ogradi. In s tem so danes soočene vse politične stranke in vsi politiki.