Bolje bo, če Rop laže

"Danes, ko se vse jugoslovansko ljudstvo bori za uresničitev petletnega plana, za boljše življenje delovnega ljudstva in za izgradnjo socializma, naletimo v mnogih primerih na krčevit odpor reakcionarnega klera, ki mu blagostanje delovnega ljudstva ne gre v račun. O mnogih primerih protiljudskega delovanja smo že čitali v časopisih, kjer so pod okriljem cerkve in vere skušali zavirati delo za uspešno izvršitev petletnega plana."
Mladina, številka 38, leta 1947

"Dejstvo je, da danes v Sloveniji, odkar je jasno, da bo ta vlada spravila državo v dobro kondicijo, nekdo načrtno in stalno lansira stranske teme, zapolnjuje medijski prostor, sproža afere samo zato, da bi nastal vtis, kot da je vse slabo, kot da se samo prepiramo, kot da nihče nič ne dela, kot da se, kot je nekdo rekel, strah plazi po Sloveniji."
Predsednik vlade Janez Janša, v pogovoru na TV Slovenija, 18. junija 2007

Predsedniki vlad vedno jamrajo - da nihče ne razume, kako dobri so njihovi rezultati in kako se trudijo. Janez Janša se v tem ne razlikuje od drugih predsednikov vlad, ministrov, direktorjev in drugih na vodilnih funkcijah. Temeljna razlika pa obstaja: eno je tarnanje, drugo pa je iskanje zarote, ki tiči tam zadaj. In nekateri predsedniki vlad in režimi so v tem naravnost neverjetni - vedno najdejo krivca, eni v kleru, ki ne priznava petletnega plana, drugi v muslimanskih "skrajnežih", tretji pa v zarotnikih iz opozicije in medijev, ki načrtno lansirajo afere, le da bi škodovali ugledu vlade.

Kaj je bil vrhunec ponedeljkovega pogovora predsednika vlade na TV Slovenija? Ne to, da je predsednik vlade potožil, da je bila novica o gospodarski rasti šele trinajsta novica televizijskega dnevnika. Vrhunec je bilo samo dejstvo, da predsednik vlade ve, na katerem mestu je bila ta novica! Tisto, česar o odnosu predsednika vlade do medijev ni povedala Andrijana Starina Kosem v svojem pismu, je ta teden povedal sam. Slovenski premier ne samo, da povsod išče zarote, je obseden z mediji in njihovim poročanjem.

Seveda je za vsakega politika - ne le politika - pomembno, kako o njem in njegovem delu poročajo mediji. Vendar pa se na vse ni mogoče odzivati zgolj skozi to optiko. Če premiera neke države njegov predhodnik na tem mestu obtoži, da se je kot vodja opozicije usklajeval s premierom sosednje države o tem, da bodo njeni represivni organi vdirali na ozemlje njegove države, da bi s tem destabilizirali vlado, je to obtožba, ki ga razglaša za državnega izdajalca, predvsem pa za človeka, ki mu ni nič, res nič, sveto, ki je pripravljen za dosego svojih parcialnih političnih ciljev storiti vse, res vse.

Tone Rop je res človek, ki ni nikoli znal oceniti posledic svojih čustvenih izbruhov. Spomnimo se njegovih izpadov tipa Veš kaj, ti Kangler - ko je na telefonsko tajnico poslanca posnel lastni izbruh jeze. Vendar pa - da bi se glede Janše tako trapasto zlagal? To je malo verjetno. Zakaj je doslej molčal? Kdo pa pravi, da je Rop doslej molčal? Informacije, da so incidenti v Piranskem zalivu inscenirani in da pri tem sodeluje Janša kot opozicijski lider, so v javnost prihajale že leta 2004, v času dogajanja samega. Vendar pa o njih ni poročal noben medij - preprosto nihče, tudi tisti, ki verjamejo, da je Janša sposoben za oblast storiti vse, res vse, ni mogel verjeti v to zgodbo. In naj spomnimo: ko je prišlo do podobne zaostritve v Hotizi, so na obeh straneh meje najboljši analitiki mednarodnih odnosov opozarjali, da so bili dogodki preprosto preveč skladni, da bi lahko verjeli, da niso bili inscenirani.

V resnici bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi se izkazalo, da se je Rop zlagal, zmotil, že kaj. Če je to, kar trdi Rop, resnica, je namreč slovenski premier Janez Janša zabredel preprosto pregloboko, da ne bi posledic tega ravnanja čutili vsi, ki v tej državi živimo. Česa takšnega normalen človek namreč ne more narediti.