Občutljive stvari

"Vlada je našla ime za najmanjše evropsko letališče. In roko na srce: letališča res ne bi mogli poimenovati po bratih Rusjan. Kaj pa bi rekli tujci, ko bi videli napis Rusjan, poleg pa rusko zastavo s slovenskim grbom!? Previdno bi vprašali, ali ni Ljubljana v Sloveniji ... Tujci pa bodo zdaj bržkone spraševali, kdo je Jožeta Pučnika. 'Who is Jožeta Pučnika?' 'It's not Jožeta Pučnika, it's Jože Pučnik.' 'Oh, well, how come?' In bomo razložili: 'Slovenščina ima sklone in imena sklanjamo. Slovene has got cases and the name is case sensitive.' 'Oh, a sensitive case then.' Občutljiva stvar torej."
Radijski voditelj Matej Praprotnik, Radio Slovenija, Val 202, 12. julija 2007

Slovenija postaja dežela šal in zabavnih domislic - pa ne šal kar tako, ampak političnih, aktualnih, na temo vlade in njenih odločitev. In zanje se lahko zahvalimo kar vladi. Pa ne zato, ker je letališče Brnik poimenovala po Jožetu Pučniku, ampak ker je ta oblast na kritiko občutljiva - tako občutljiva, da direktorji medijev, ki jih obvladuje vlada, v strahu pred občutljivostjo prvega moža vlade delajo eno neumnost za drugo, po kuloarjih pa tožijo, kako grozne pritiske da vlada nad njimi izvaja.

A to občutljivost vlade vsi zaznavajo - čuti se tako, kot sta se čutila občutljivost in pritisk partije konec osemdesetih. In tako danes moderatorji na različnih radijskih postajah že malodane tekmujejo, kdo se bo spomnil boljše - šale namreč. In če iz kabineta predsednika vlade ves čas in tako vztrajno sporočajo medijem, da so na omenjanje življenjske partnerke predsednika vlade izredno občutljivi, tako občutljivi, da je direktorica STA pripravljena cenzurirati povzetek komentarja, kjer je Bačovnikova omenjena na popolnoma neškodljiv, obroben način - mar ni logično, da se bo Urška Bačovnik znašla v vseh možnih rubrikah in da se bodo mediji toliko bolj intenzivno ukvarjali z njo? In ko vladni možje in sopotniki začnejo izpostavljati domnevno odrešujočo sproščenost - mar je čudno, da se iz tega bizarnega izraza začnejo norčevati vsi po vrsti?

In ko vlada iz odprtja novega terminala naredi veliko proslavo o Jožetu Pučniku in Janezu Janši, uslužna nacionalna RTV-hiša pa nato in zato priredi medijsko izredno stanje, ki ljudi spominja na stara praznovanja dnevov partizanskih herojev - mar je čudno, da to spodbudi nove in nove šale? A vlada s svojim paničnim odzivanjem na kritike, naj so še tako nedolžne, dejansko ustvarja nove in nove situacije, na katere se potem spet panično odziva. Kdo je v preteklih tednih podobi vlade najbolj škodoval? Prvi je bil Vinko Vasle, direktor nacionalnega radia, ki je sankcioniral voditeljico zaradi šale na račun predsednika vlade. Domislica bi sicer v skladu z značilnostjo medija izginila v etru, vendar ne - po zaslugi Vasleta je prišla v zgodovino. Danes jo pozna celotna Slovenija in vsi tudi vedo, da ni bila sprejemljiva za predsednikov kabinet. Druga, ki je uspela narediti škodo predsedniku vlade, pa je Alenka Paulin, direktorica Slovenske tiskovne agencije, ki je zahtevala umik povzetka komentarja časnika Finance, v katerem je pisalo, da bi bila za Janšo najboljša marketinška poteza, če bi v letu volitev Urška Bačovnik rodila. In kaj je pri tem najbolj absurdno? Da sta oba, Vasle in Paulinova, le preveč vneto ščitila lik in delo predsednika vlade. Dobri nameni? Zanje je znano, da tlakujejo pot v pekel.

Vendar pa zadeve niso nedolžne. V resnici gre za nesprejemljiva ravnanja in grobe kršitve norm in pravil. Najhuje pa je, da se je vse več ljudi s tem sprijaznilo - preprosto so se na te razmere začeli privajati, jih jemati kot samoumevne. Pa niso. Dovolj je, če si predstavljamo časopisno vest o Avstriji, v kateri bi pisalo, da je direktor avstrijskega nacionalnega radia suspendiral moderatorko zaradi šale na račun kanclerja Alfreda Gusenbauerja, da je urednik Der Standarda dopisniku iz Ljubljane prepovedal poročati o Sloveniji, kot se je zgodilo dopisniku Dela Matiji Grahu, ki ne sme poročati o Avstriji, direktorica agencije APA pa je prepovedala objavo povzetka komentarja, objavljenega v časniku Wirtschaftsblatt, ker je v njem v šaljivi opazki omenjena Gusenbauerjeva življenjska sopotnica - vse to pa se je zgodilo v enem tednu. Kaj bi si mislili o razmerah v sosednji državi?