Zloraba znanosti

"Vera je v primerjavi z znanostjo drugi pol človekovega intelektualnega in duševnega udejstvovanja. To sta dve komplementarni dejavnosti, ki v dialektičnem soglasju uravnavata naše delovanje. Vera je prav tako nujna kot razum. Če gledamo vero širše, pomeni to prepričanje v nekaj, česar z znanstvenimi metodami ni mogoče dokazati."
Jure Zupan, minister za znanost in visoko šolstvo, 1. februarja 2006

Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo je v preteklih letih objavilo več javnih razpisov, namenjenih razvoju in spodbujanju znanosti. Minister Jure Zupan se je s temi projekti pogosto pohvalil v javnosti, poudarjajoč, da vlada z njimi spodbuja razvoj in povezovanje znanosti z gospodarstvom. Tudi predsednik vlade Janez Janša je ob mnogih priložnostih posebej izpostavil vladno obvezo, da bo spodbujala znanost, ter vedno znova poudaril povečevanje deleža sredstev, namenjenih znanosti.

Vendar pa je analiza dela razpisov ministrstva za znanost in visoko šolstvo, ki jo objavljamo v tokratni Mladini, pokazala, da je šlo pogosto za lažirane in prirejene razpise, pri katerih so se pod krinko znanosti financirali zlasti različni projekti cerkve, po potrebi pa tudi društev, povezanih z Novo Slovenijo. V mnogih primerih ne gre ne za znanstvene projekte in ne za znanstvene ustanove. Iz projektov, ki jih je ministrstvo izbiralo kot najboljše, je razvidno, da je bil v lažiranje in prirejanje razpisov aktivno vključen tudi minister Jure Zupan. Še več: brez njegove odobritve se to ne bi moglo zgoditi. Skupni znesek tako pridobljenih sredstev lahko doseže tudi pol milijona evrov.

Naj izpostavimo zadnji primer. Sredstva za vzpostavitev znanstvenih centrov so dobili zavodi, ki se z znanostjo sploh ne ukvarjajo ali se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, društva, ki se ukvarjajo z zgodovino, družino, denar je bil dan projektom, ki jih v vodilni v društvih sploh niso poznali(!), ker je bila njihova organizacija le krinka za prejem sredstev, ne nazadnje pa so med ustanovitelji organizacij, ki so posredno prejela sredstva, znašli celo vodilni ljudje Zupanovega ministrstva. Komisije so bile strokovno vprašljive, v njih pa so sedeli v veliki meri strankarski ljudje brez relevantnih izkušenj in znanstvenih referenc. Povezav je veliko.

Pri tem ni nepomembno, da so brez sredstev ostale nekatere institucije, ki se z znanostjo dejansko ukvarjajo - kar ima seveda dolgoročne slabe posledice za znanost. Vladi seveda ne oporekamo možnosti in pravice, da se na podlagi zakonsko utemeljene podlage odloči finančno podpreti urejanje medvojnega gradiva, skavte, da ne nazadnje cerkvi nameni še dodatna sredstva za njeno dejavnost - vendar pa navedeni razpisi niso bili namenjeni tovrstnim projektom. Člani komisij so imeli vpogled v gradivo in so sredstva zavestno namenjali izbranim organizacijam, pa čeprav sploh niso prijavile projektov, ki naj bi se po razpisni dokumentaciji sodeč financirali.

Vlada se mora v tem primeru soočiti s politično odgovornostjo. Minister Zupan je namreč prekršil ne samo določila kodeksa, ki so ga ob zaprisegi podpisali vsi člani vlade, temveč je grobo kršil zakonodajo. Iz razpisov, sestave komisij, izbora projektov je razvidno, da je šlo za načrtno ravnanje.

Vera je prav tako nujna kot razum, je rekel minister leta 2006. Razumen človek ne more tako izigravati zakonodaje, sploh če je minister. Tako kot ne sme institucija morale in etike, torej cerkev, sodelovati v takšnih lažiranih projektih.