Nadzor deluje

Zadnje tedne kredibilnost izgubljata predvsem dva ministra: prvi je minister za znanost dr. Jure Zupan, drugi minister za razvoj dr. Žiga Turk. Prvi verodostojnost izgublja, ker je bil ujet z roko v vreči - sredi razpisa, s katerim je kot minister poskušal sredstva za znanost z izigravanjem javnega razpisa dodeliti prijateljskim verskim in političnim organizacijam, drugi pa zato, ker se dela, da ne ve, kaj se je zgodilo. Turku doslej razen nedefiniranega delovnega mesta ni mogel nihče nič očitati. Sprenevedanje pri zlorabi denarja za znanost pa ga je dokončno spremenilo v tisto, česar se sicer otepa - v navadnega politika. Turk od afere s prirejenim javnim razpisom za znanstvene centre ni več nekakšen ambasador znanosti v vladi, kakor se je doslej predstavljal, ampak politik, ki ve, da je ena izmed njegovih nalog tudi, da politično pokrije še tako jasne in nedvoumne malverzacije svoje vlade. Konec je njegove na prvi pogled verodostojne naivne drže -sem znanstvenik, politike ne razumem. Da jo razume, je ta teden najbolj pokazal z izjavo: "V konkretnem primeru, kjer so se zgodile strokovne napake, ki jim je celo težko pripisati politično ozadje, se je pokazalo, da sistem javnosti odločanja, dostopnosti podatkov in nadzora deluje." Če mediji koga ujamejo pri dejanju, je to znak, da sistem deluje? To je tako, kot bi se roparju zlatarne, ki so ga ujeli sredi dejanja, zahvalili, ker je pomagal preveriti delovanje alarmnega sistema. Ni šlo za politično dejanje - pa čeprav so v komisiji, ki jo je imenoval minister Zupan, sedeli le njegovi najbližji sodelavci? Bolj političnega odgovora Turk ne bi mogel dati.

Pri tem pa je Turk sploh edini, ki se je o tem izrekel. Vsi drugi člani koalicijske vlade se delajo, kot da se ni zgodilo nič, pa čeprav je razpis razveljavljen - tako se vede tudi sam minister Zupan, ki je za izigravanje razpisa preprosto obtožil komisijo, sam pa se je distanciral, čeprav je razpis poln njegovih prstih odtisov. A pri Zupanu ni najhuje to: huje je, da tako ravna, ker misli, da je tako preprosto prav - spomniti se velja, da je prav minister Zupan zaupal pisanje zakona o visokem šolstvu, ki med drugim na novo definira financiranje zasebnih univerz, Petru Jambreku, lastniku ene izmed takšnih univerz. Kakor da ne bi še nikoli slišal za konflikt interesov in kakor da ne bi kot minister podpisal posebnega etičnega kodeksa. A vlada se do tega problema ni nikoli opredelila, čeprav je zakon evidentno napisan tako, da bodo imele korist zasebne univerze.

Popolnoma nedopustne stvari danes postajajo normalne, niti skrivati se jih ne trudijo več. Ko je v javnost prišel posnetek nekdanjega premiera Antona Ropa, kako žuga takratnemu predsedniku uprave Mercatorja Zoranu Jankoviću, so bili zgroženi vsi - tudi Ropovi politični sopotniki. Slednji res predvsem zato, ker je Rop tako prostodušno govoril o svoji vlogi pri imenovanju Zorana Jankovića - vendar pa je bilo vsem jasno, da takšno ravnanje ni sprejemljivo. Ali je danes, ko minister za gospodarstvo Andrej Vizjak javno in prostodušno govori o tem, da se vmešava v delovanje nekega podjetja (Terme Čatež), da bi iz upravljanja podjetja izločil največjega posamičnega lastnika, komu v vladi nerodno? Ne, tudi drugi javno govorijo o tem. Pri čemer je še posebej izstopajoče, da to počne ravno minister za gospodarstvo, katerega naloga je med drugim priprava zakonodaje in ureditve, ki naj bi takšne uzurpacije podjetij in lastništva preprečevala.

In navsezadnje - prejšnji teden smo v Mladini razkrili, da lekarne za področje medicinsko-tehničnih pripomočkov ne morejo sklepati dogovorov z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, ker je vlada leta 2005 sklenila, da v veljavni zakonodaji ni zadostne pravne podlage zanje. Vendar je takšno pogodbo uspelo letos skleniti novoustanovljeni koroški lekarni Dren, ki je v lasti žene poslanca Mira Petka. Seveda so ta teden pogodbo nemudoma razveljavili. To pa je tudi vse. Minister Turk bi zagotovo rekel: pokazalo se je, da sistem javnosti odločanja, dostopnosti podatkov in nadzora deluje.