Zakaj že?

Mladinin novinar je pred tremi tedni napisal članek o javnem razpisu Tehnološke agencije Slovenije, ki je kot izvajalska agencija izvedla razpis ministrstva za obrambo Tehnologija za varnost in mir. Med izbranimi podjetji in organizacijami, ki so bili izbrani kot prejemniki razpisanih sredstev, je bilo tudi podjetje Pipistrel, ki je na razpisu dobilo dobrih 670.000 evrov sredstev za projekt "Sistem za avtomatsko razpoznavanje objektov na bojišču". Lastnik podjetja je Ivo Boscarol, član vladnega strateškega sveta za gospodarstvo, pomemben član volilnega štaba Lojzeta Peterleta in direktor podjetja Pipistrel.

Podjetje Pipistrel je uspešno podjetje na področju ultralahkega letalstva, njegove reference na tem področju so vredne pozornosti in tudi občudovanja. Vendar - na področju vojaške tehnologije je brez referenc. Na področju sistemov za avtomatsko prepoznavo objektov na bojišču ne obstaja. In kaj je se je zgodilo? V trenutku, ko je novinar Mladine poklical agencijo in podjetje Pipistrel, da bi preveril, na podlagi kakšnih referenc je bilo podjetju podeljeno dobrih 670.000 evrov sredstev za razvoj sistemov za avtomatsko prepoznavo objektov na bojišču, je Boscarol odstopil od razpisa. Nihče ni očital Boscarolu, da ne dela dobrih letal.

Podobno se je zgodilo v primeru razkritja, da je ministrstvo za znanost na razpisu za regionalne centre za promocijo znanosti izbralo društva in organizacije, ki so bili na eni strani povezani s cerkvijo, na drugi s političnimi strankami, spet tretji pa sploh niso ustrezali kriterijem razpisa - niso imeli namena vzpostaviti znanstvenega centra. Janez A. Arnež, vodja raziskovalnega inštituta Studia Slovenica, ki ureja in zbira dokumentacijo o slovenskem domobranstvu, njegov inštitut pa je v Zavodu svetega Stanislava, je tako sam pojasnil, da se je prijavil na razpis, da bi lahko zaposlil pomočnika. Je mar kdo oporekal Arnežu urejanje dokumentacije o domobranstvu? Ni. Njegovi želji, da bi prišel do pomočnika? Seveda ne. Vendar pa razpis ni bil namenjen temu. In v tem je srž problema: če so javni razpisi le še forma, ki je nihče ne spoštuje, če gre pač zato, da nekdo na visokem položaju ocenjuje, da je podjetje Pipistrel tako dobro, da bi ga bilo dobro podpreti, in če ocenjuje spet nekdo drug, da si Arnež zasluži pomočnika, ker opravlja za zgodovino naroda pomembno delo, naj jima ta sredstva potem dodeli v skladu z zakonom in skupno evropsko zakonodajo.

Ko je Dnevnik razkril, da je bilo Slovenski matici z diskrecijsko odločitvijo ministra Simonitija zaradi enkrat pozabljene prijave in drugič zaradi nepravilne prijave naknadno dodeljeno več kot 100.000 evrov sredstev iz ministrovega sklada, se je Drago Jančar, ministrov prijatelj in tajnik Slovenske matice, togotno spravil na Dnevnik, ter med drugim napisal: "Dejstvo, da je minister za kulturo Slovenski matici pomagal iz težavnega finančnega položaja, bi moralo vsakega dobromislečega kulturnega delavca na Slovenskem razveseliti." V težavno situacijo je sicer Slovensko matico spravil njen tajnik. Vendar se na malodane vsakem razpisu zgodi, da se kdo pozabi prijaviti, da priloži napačen papir ali izračun. A ni ministrov prijatelj.

V ponedeljek je član uglednega vladnega sveta za gospodarstvo in direktor podjetja Pipistrel na uredništvo poslal elektronsko pisemce z naslednjo vsebino: "A bodo vaši zadrogirani novinarji tudi naš zadnji uspeh na najprestižnejsem letalskem ameriškem tekmovanju NASA Challege pripisali mojim povezavam z Janšo?" Nihče ni zapisal, da Ivo Boscarol ne dela dobrih letal, tako kot Dnevnik ob razkritju Simoniti-Jančarjevih rabot ni napisal, da je Slovenska matica slaba založba. In nihče ni napisal, da si Arnež ne zasluži pomočnika. A pomočnik ni enako kot regionalni center za promocijo znanosti.