Sindromi

V četrtek je Liberalna akademija pozvala tri stranke domnevnega levoliberalnega pola, socialdemokrate, liberalne demokrate in člane društva Zares, naj še pred državnozborskimi volitvami oblikujejo koalicijo. Poteza Liberalne akademije je naivna, pa tudi domišljava. Prvič, Liberalna akademija ni neki svet, ki bi lahko s piedestala domnevne politične modrosti urejal politični prostor. In četudi so nameni njenih članov še tako dobrohotni, bi jim moralo biti vnaprej jasno, da bodo politične grupacije takšen poziv razumele kot poskus nekakšnega pokroviteljstva. Ker to tudi je. Pa ne le to: poziv kaže, da člani Liberalne akademije - pa čeprav so ljudje, ki v njej sedijo, vsak zase med bolj razumnimi ljudmi v državi, vredni vsega spoštovanja - preprosto ne razumejo in ne sprejemajo dejanskih razmer v slovenskem političnem prostoru. Pri tem pa celo uporabljajo izrabljene in nazadnjaške politične metode konservativnega pola. Bo njena naslednja poteza, da bo pripeljala skupnega kandidata za mandatarja, ali pa bo kar predlagala združitev LDS in društva Zares? Na desnici smo tudi to že videli, v podobi Franceta Arharja in združevanja SLS in SKD.

To pa ne pomeni, da poteza Liberalne akademije ni pozitivna. Je mar po vsem povedanem res lahko pozitivna? Taka je preprosto zato, ker ostri sliko. Od ustanovitve društva Zares je minilo že pol leta. So se duhovi med LDS in društvom Zares v tem času kaj pomirili? Niso. Misliti, da se bodo (že kako) razmerja počasi uredila in da bodo stari prijatelji spet prav taki zavezniki, kot so morda bili, pomeni nesprejemati današnja politična razmerja - in člani Liberalne akademije, ki imajo prijatelje in politične somišljenike na tej in oni strani, so danes videti predvsem kot nostalgiki, ki upajo, da se bo tisti čas vrnil. V svoji drži še najbolj spominjajo na družinske prijatelje, ki vedno znova na zabave vabijo nekdanja partnerja in tiho upajo, da se bosta, ker bodo hrana, glasba in družba enaki kot v tistih letih, ko sta se še imela rada, nenadoma pobotala. In potem še dolgo v noč premlevajo, kaj pa jima je, ah, tako lep par sta bila, danes pa sta bila čisto hladna drug do drugega.

Nič čudnega torej ni, da je volilno telo še toliko bolj zbegano. Dejstvo, da se z novimi političnimi razmerji marsikdo v političnem prostoru ni pripravljen sprijazniti - Liberalna akademija je to upiranje dejstvom s svojim apelom najnazorneje demonstrirala -, le še dodatno bega volivce. LDS in društvo Zares sta danes dve politični grupaciji. Socialdemokrati so spet tretja politična grupacija. Vsaka izmed teh grupacij je trdno odločena, da bo svoje politične ambicije uresničevala sama - ne pa kot del nekega namišljenega pola. To seveda ne pomeni, da po volitvah ni najbolj naravno, da bomo priča povezovanju med temi strankami. In morda ima Liberalna akademija prav v svojem mnenju, da je tem trem grupacijam skupno podobno videnje sedanje vlade - pri čemer sta pogled in ravnanje SD pomembno drugačna. A podoben pogled na sedanjo vlado pač ne pomeni, da tudi sicer na politiko gledajo enako. Še več: če bi samo zaradi tega naredili koalicijo, potem bi to pomenilo, da jih vodi napačen razlog in da imamo opravka le z zrcalno podobo tistega, ki je danes na oblasti. Mar ni bilo prav nekdanjim liberalcem pomembno preseganje blokovske delitve? Mar ni prav to tisto, po čemer so se toliko let razlikovali od Janše? Je danes naskok domnevne levice na oblast res možen le z uporabo iste taktike, kot jo je uporabil Janša?

Pa še izključujoče je. Mar v Liberalni akademiji ne vidijo tistega, kar se danes dogaja v SLS? Mar ne vidijo njenega vse bolj distanciranega odnosa do Janše in SDS? Mar ne vidijo, kako se vede DeSUS in stališč, ki jih kljub sodelovanju v vladajoči koaliciji kaže? In navsezadnje - mar ne vidijo dogajanja v NSi? Domnevni konservativni politični pol je pač veliko manj heterogen, kot se poskuša slikati še tri leta po prevzemu oblasti. Zato je tudi slovenski politični prostor leto dni pred volitvami veliko bolj nestabilen in zaradi tega primeren za preseganje enostavne blokovske delitve. Navsezadnje SDS in njen predsednik Janez Janša danes nimata nobenega zagotovila, da so njuni dosedanji partnerji pripravljeni še štiri leta ostati v koaliciji. Še več - zdi se, da so zaradi drobtin, ki v času velikopotezne politike sedanjega predsednika padajo s koalicijske mize, pripravljeni v njej ostati do konca, potem pa bi radi naredili čez paktiranje z Janšo križ.

Kako dinamično je ta trenutek v slovenski politiki, najnazorneje kažejo politične preference volivcev. Še pred letom dni se je zdelo, da politična podpora SDS do konca mandata ne more upasti in da je Janša "obsojen" na drugi mandat. Vmes je na prvo mesto med strankami prišla SD, SDS pa je zgrmela, in zdelo se je, da Borutu Pahorju na naslednjih volitvah mandatarstvo ne more uiti. Pahor se je zato celo odpovedal kandidaturi za predsednika republike. Zadnje ankete pa že kažejo upadanje podpore SD. Vse to v enem letu. Do parlamentarnih volitev pa je še več kot leto.