Razumevanje medijev

Ministrstvo za kulturo je pred enim tednom, potem ko je morala posredovati celo pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, objavilo analizo Vrednotna in nazorska usmerjenost slovenskih tiskanih medijev. Omenjeno analizo je naročilo ministrstvo na podlagi zakona o medijih, predvidljivo pa je njen izvajalec dr. Frane Adam, tisti raziskovalec medijev, na katerega tezah je sedanja vlada utemeljila svojo kritiko medijev. Čeprav je na prvi strani izpostavljeno, da gre za vmesno poročilo, se analizi že na prvi pogled vidi, da je bila pripravljena zgolj zato, ker je na ministrstvo prišla zahteva, da naj se analiza, glede na to, da je plačana iz proračunski sredstev, v skladu z zakonodajo tudi objavi. Če se nihče ne bi oglasil, analize verjetno ne bi dobilo niti ministrstvo. Morda nimamo prav: a analiza je pač videti tako, kot da je dr. Adam "skupaj vrgel" nekaj analiz, tako nabranih 70 strani pa razglasil za vmesno poročilo.

Adamova analiza je sestavljena iz: analize kolumen v časopisu Dnevnik v prvi polovici leta 2003 (Adam je ta del že objavil), primerjave vsebin v Primorskih novicah in Gorenjskem glasu, analize prispevkov o reformah v Delu, Dnevniku, Večeru in Financah in analize kolumen v časopisu Primorske novice v letih 2002, 2005 in 2006. Vsaka analiza je narejena na drugačen način in po drugi metodologiji, če je temu mogoče reči metodologija - vse skupaj ima le skupen uvod, pa še ta se ne sklada z vsebino v nadaljevanju.

Vendar pa ni namen teh vrstic izpostavljati lahkotnosti države oziroma vlade pri razdeljevanju državnega denarja. Dr. Adam namreč v analizi nazorno razkrije tako lastno kot vladno razumevanje medijev. V analizi kolumen Dnevnika tako prostodušno napiše, kakšne nazorske usmeritve je vsak izmed kolumnistov - in to je tudi njegov temeljni kriterij razvrščanja: leva, desni, levi, levi. Kaj je zanj levi kolumnist? To je avtor tistega teksta, ki vsebuje kritiko desničarskih idej in delovanja politične desnice. Mar človeka leve provincience res dela za levičarja dejstvo, da je kritičen do desnice? Mar kolumnist desne provincience ne more biti kritičen do desnice? Kakšna sveta preproščina.

Levi kolumnisti imajo pozitiven odnos do vloge "stare" politične in ekonomske elite, pravi Adam. Mar res? Je to res zapisal doktor znanosti? Še bolj je Adamov svet medijev preprost, ko gre za analizo poročanja Dela, Dnevnika, Večera in Financ o vladnih reformah v oktobru 2006. Adam si izbere nekaj deset člankov - komentarjev, poročil, intervjujev, celo pisem bralcev - in vsakega izmed njih označi v odnosu do vladnih reform: pozitiven, nevtralen, kritičen, odklonilen ... Včasih celo ločuje: novinar nevtralen, intervjuvanec kritičen. Mimogrede: med opisi izstopa ocena eseja nobelovca Edmunda Phelpsa, objavljena v Delu 11. oktobra 2006. Ocenjevalec je Phelpsov esej je sicer ocenil kot pozitiven, pripisal pa je: "Avtor predvidoma ne ve za slovenski sistem in ga direktno ne ocenjuje. Urednik pa ve: on je z objavo želel nekaj sporočiti." Kakopak.

A Adamu smo za prikaz njegovega in vladnega razumevanja medijev hvaležni. Je sploh mogoče novinarstvo oziroma mnenje bolj zbanalizirati? Mar ni temeljno vprašanje utemeljenost napisanega, vsebina napisanega, relevantnost podatkov, kompetentnost nastopajočih v članku? Je važno, ali je pisec levi ali desni - ali je pač pomembna utemeljenost tistega, kar piše?

Seveda bi lahko zamahnili z roko in rekli: vlada pač daje denar za čudne analize, Adam pa ni človek, ki bi imel pomemben vpliv v državi in družbi. Vendar ni tako: govorica ministra Simonitija je namreč enaka Adamovi in premier Janez Janša medije dojema enako. Adam je pač tisti, ki se trudi to logiko znanstveno utemeljiti. A to je le logika naši - njihovi. In iz te logike izhaja vse, kar se je v preteklih dveh letih na pobudo vlade zgodilo v medijih.

Iz načina razumevanja medijev se kaže tudi razumevanje demokracije. Pri novinarjih in medijih je namreč to morda najbolj nazorno - a enako se izbirajo in prebirajo tudi profesorji, direktorji, člani nadzornih svetov, kulturniki, filmske ustvarjalci. Svet je preprost, razdeljen na naše in njihove.