2. 11. 2007 | Mladina 43 | Uvodnik
Proti
Letošnje volitve v državni zbor so že tretje zapored, na katerih so volivci glasovali predvsem proti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 11. 2007 | Mladina 43 | Uvodnik
Letošnje volitve v državni zbor so že tretje zapored, na katerih so volivci glasovali predvsem proti.
Leta 2004 so volivci glasovali predvsem proti LDS. Bolj konstruktivni del volivcev, ki je pred tem tradicionalno volil LDS kot stranko, ki zagotavlja politično umirjenost in ekonomsko stabilnost, se je zaradi notranjega razkroja najmočnejše stranke in potenciranja njenih napak s strani opozicije odločil dati priložnost takrat večnemu v čakalnici za prevzem oblasti, Janezu Janši. Del teh sredinskih volivcev, ki so tradicionalno tudi najbolj mobilni, pa je volil celo protestno - za kogarokoli, ki ni del politične elite. In tako so na zadnjih državnozborskih volitvah male stranke, tiste, ki se aktivirajo le na štiri leta, skupaj zbrale veliko glasov, nobena pa dovolj, da bi prestopila prag.
Leta 2006, na lokalnih volitvah, so volivci prvič glasovali proti največji stranki aktualne vladajoče koalicije. Ljubljana je s skoraj dvotretjinsko podporo Zoranu Jankoviću in njegovi listi poslala politiki neizprosno sporočilo. Pa ne le strankam, ki vodijo državno oblast, ki jih je zdaj v mestnem svetu le za vzorec, ampak tudi strankam, ki so imele že skoraj tradicionalno večinsko podporo - torej spet LDS, pa tudi SD. A tudi Janković ne bi bil župan Ljubljane ali pa vsaj ne župan s tolikšno podporo, če ne bi bil predsednik vlade Janez Janša. In Franc Kangler ne bi bil župan Maribora, če ne bi meščani drugega največjega mesta želeli pokazati svojega mnenja o vladi.
Tudi prvi krog letošnjih predsedniških volitev je pokazal, da volivci spet volijo predvsem proti. Le da je tokrat nasprotovanje že bolj usmerjeno proti vladajoči koaliciji. Problem Lojzeta Peterleta ni bil njegov nastop niti njegova stališča. Njegov problem je bila verodostojnost izrečenega in prikazanega. Volivci so namreč imeli leta 2004 možnost spoznati na podoben način mehkega, nezamerljivega, v prihodnost usmerjenega Janeza Janšo. A tisti Janša, ki je bil tako drugačen od Janše, ki so ga volivci poznali dolga leta in tudi drugačen od razraščajoče se arogance in samozadostnosti takrat še vladajoče koalicije, se je v nekaj mesecih spremenil - nazaj v tistega pravega Janšo, pri čemer je arogance in samozadostnosti pri njegovi vladi še več kot pri njenih predhodnicah. In Lojze Peterle je volivce tokrat povabil na podoben način: ponudil jim je spravljivega Lojzeta Peterleta, ki mu je vseeno za preteklost. Zdi se, da sredinski volivci tokrat preprosto niso želeli tvegati. Niso mu verjeli.
Naivno bi bilo misliti, da sporočila volivcev v političnih strankah niso razumeli. Razumel ga je Janez Janša, ki je v svojem pristnem slogu najprej začel iskati zarotnike v domnevnem političnem zaodrju, nato pa začel retoriko izrazito mehčati. Kot bi se zavedel, da se tokrat volivci ne šalijo.
A sporočilo so razumeli tudi v ostalih koalicijskih strankah, v SLS, DeSUS in ne nazadnje tudi NSi. Tudi njihovi volivci so vse bolj nezadovoljni z vlado, ki jo že zaradi funkcije, še bolj pa zaradi načina vladanja pooseblja predsednik SDS. In za tri male koalicijske stranke bo s približevanjem volitev vse bolj pomembno postaviti jasno ločnico med SDS in njimi.
In kako so sporočilo volitev razumeli na levici? Zdi se, da pravo sporočilo tem strankam šele prihaja, z drugim krogom predsedniških volitev. Meritve javnega mnenja o podpori kandidatoma v drugem krogu nakazujejo, da volivci delitve in razmejitve med tremi levo postavljenimi strankami, SD, LDS in Zares, brez težav presegajo. To pa pomeni, da bodo tako tudi izbirali na volitvah. Da jih torej ne bo zanimalo, kakšno neizmerno zamero čuti na primer Jožef Školč, LDS, do Mateja Lahovnika, Zares, ampak kakšna so stališča do ključnih problemov v državi in s tem tudi odločitev aktualne vlade. Če imajo česa volivci v Sloveniji namreč dovolj, so to ravno politiki, ki svoje politike gradijo na zamerah, sovraštvu in poravnavanju starih računov, politiko pa vidijo predvsem kot orodje za doseganje lastnih ciljev. Stranke, ki bodo ugotovile, da je zahteva volivcev v resnici zelo preprosta, bodo na naslednjih volitvah dobivale poleg glasov proti tudi glasove za.