Čas za novega ministra

Finančni minister Andrej Bajuk: "Kako bi se vi lotili sistemskih rešitev vprašanja nizkih pokojnin?"
Kandidat za predsednika republike Danilo Türk: "Predsednik republike nima posebnih pristojnosti na tem področju. To je pravzaprav področje gospoda Bajuka in vlade ..."
Iz članka Peterletovi zavezniki "zaslišujejo" Türka, Türkovi pa Peterleta, Dnevnikov Objektiv, 3. novembra 2007

Še dobro, da je Slovenija sredi kampanje za predsednika republike. Dobro za vlado in za njuna ključna moža, predsednika vlade in finančnega ministra. Le splet okoliščin - volitev, praznikov in počitnic - jima je namreč pomagal, da sta razmeroma mirno in brez hujših protestov preživela objavo podatka, da je inflacija na medletni ravni prebila pet odstotkov. Kaj pomeni pet odstotkov? Za tiste z nižjimi pokojninami in plačami to pomeni, da so na letni ravni izgubili več kot pol mesečne pokojnine ali plače. Ker pa tisti z nižjimi dohodki večji delež namenijo prav za hrano in osnovne potrebščine, katerih cene so se še bolj povišale, pa je pri nespremenjenih dohodkih in višjih cenah marsikdo izmed teh izgubil na letni ravni kar celo mesečno pokojnino ali plačo. In navkljub temu si prav finančni minister Bajuk drzne postaviti Türku vprašanje, kako bi se kot predsednik republike lotil reševanja vprašanja nižjih pokojnin. Te so namreč najprej njegov problem, ker kot finančni minister ni ravnal tako, da se pokojnine in plače ne bi realno zmanjšale.

Zaposleni namreč v nastalih razmerah upravičeno začenjajo pritiskati z zahtevami po povišanju plač, saj občutijo inflacijo kot potrošniki na dnevni ravni. Večina podjetij plač ne more povišati drugače kot s povišanjem cen lastnih izdelkov in storitev. A ker v drugih državah cene ne rastejo tako hitro in inflacija ni tako visoka, bodo višje cene teh izdelkov in storitev pomenile, da se bo položaj teh izdelkov in storitev na tujih trgih poslabšal. Ko se bo to zgodilo, bodo ta podjetja prodala manj izdelkov in storitev. In vse skupaj se bo v državo vrnilo kot bumerang. Manj prodanih izdelkov in storitev pomeni težave, potencialno odpuščanje, lahko tudi zapiranje podjetij, pomeni ne nazadnje padec oziroma ustavitev gospodarske rasti, pomeni manj pobranih davkov.

Predsednik vlade je v zadnjem letu zamenjal več ministrov. A ključni problem te vlade se že od začetka skriva v njenem drugem možu, finančnem ministru. Mar ni bilo ob konstituiranju vlade največ skepse izrečene prav na račun Bajuka? Mar ni nezaupanja v Bajukove sposobnosti z imenovanjem razvojnih ministrov, posebnih komisij in državnih sekretarjev jasno že na začetku mandata pokazal tudi Janša sam?

Morda se svoje nekompetentnosti odreagirati v nastali situaciji Bajuk zaveda - pa čeprav vprašanje, ki ga je postavil Türku, tega ne kaže. Moder in odgovoren politik bi, zavedajoč se položaja, sam odstopil in tako omogočil predsedniku vlade, da postavi na ta položaj močnega strokovnjaka. Časten umik bi bil v tem primeru pogumno in odgovorno dejanje. A zdi se, da ga Bajuk tudi zaradi svoje hkratne politične funkcije ne zmore.

Bajuk je kot predsednik druge največje stranke v koaliciji seveda premočan in zato ga premier Janša ne more preprosto zamenjati, tako kot je to storil z drugimi nekompetentnimi ministri. Ne dvomimo, da se Janša Bajukove nemoči pri vodenju najpomembnejšega ministrstva v izredno občutljivem obdobju po prevzemu evra zaveda, kot se zaveda težav, v katere iz meseca v mesec brede Slovenija. Vendar pa bi si moral razumen predsednik vlade zaradi vse bolj zaostrenih razmer na mizo postaviti vse možnosti - tudi razpad in morebitni nastanek nove koalicije, če je to edini način, da pride do bolj kompetentnega ministra za finance. Seveda je Janša pri tem ujet v svoj bipolarni svet, ki mu omejuje razmišljanje o povezovanju z strankami, ki so v tem trenutku v opoziciji. A Slovenija preprosto nima toliko časa, da bi čakala na ureditev tega vprašanja do naslednjih volitev.