Grega Repovž

 |  Mladina 51  |  Uvodnik

Inflacija in nedonošenčki

Na prvi pogled nekateri pojavi res nimajo nobene skupne točke. To zagotovo velja za inflacijo in nedonošene otroke, ki morajo začetek življenja preživeti v inkubatorju. Glavni očitek predsednika vlade in finančnega ministra Mitji Gaspariju, takrat še kandidatu za guvernerja, so bile ocene v eni izmed internih raziskav Banke Slovenije, da ni mogoče izključiti poslabšanja nekaterih gospodarskih kazalcev, pri tem je bila posebej omenjena tudi inflacija, če se ne bo spremenila makroekonomska politika v državi. Mesece pozneje se opozorila niso izkazala le za verodostojna, ampak tisto, o čemer so govorila, v vsakdanjem življenju doživljajo vsi državljani in vsa podjetja v državi. Podobno že mesece v ljubljanski - pa tudi v mariborski - porodnišnici opozarjajo, da nimajo zadovoljive opreme in prostora za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov, vendar so se na ministrstvu še na dan, ko sta ljubljanska in mariborska porodnišnica objavili, da bodo vse rizične nosečnice iz Ljubljane preusmerili v Maribor - kjer so razmere le za odtenek boljše -, čudili in posvečali neformalnemu proučevanju nenavadnega pojava. A kaj je pri tem najbolj šokantno? Da so dejansko presenečeni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Grega Repovž

 |  Mladina 51  |  Uvodnik

Na prvi pogled nekateri pojavi res nimajo nobene skupne točke. To zagotovo velja za inflacijo in nedonošene otroke, ki morajo začetek življenja preživeti v inkubatorju. Glavni očitek predsednika vlade in finančnega ministra Mitji Gaspariju, takrat še kandidatu za guvernerja, so bile ocene v eni izmed internih raziskav Banke Slovenije, da ni mogoče izključiti poslabšanja nekaterih gospodarskih kazalcev, pri tem je bila posebej omenjena tudi inflacija, če se ne bo spremenila makroekonomska politika v državi. Mesece pozneje se opozorila niso izkazala le za verodostojna, ampak tisto, o čemer so govorila, v vsakdanjem življenju doživljajo vsi državljani in vsa podjetja v državi. Podobno že mesece v ljubljanski - pa tudi v mariborski - porodnišnici opozarjajo, da nimajo zadovoljive opreme in prostora za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov, vendar so se na ministrstvu še na dan, ko sta ljubljanska in mariborska porodnišnica objavili, da bodo vse rizične nosečnice iz Ljubljane preusmerili v Maribor - kjer so razmere le za odtenek boljše -, čudili in posvečali neformalnemu proučevanju nenavadnega pojava. A kaj je pri tem najbolj šokantno? Da so dejansko presenečeni.

Ministrstvo za zdravje je najpomembnejše ministrstvo javne blaginje. Toda prav to ministrstvo je bilo deležno dveh nepremišljenih vladnih izbir. Prva nepremišljena izbira je bil zdaj že odstopljeni minister Andrej Bručan. In danes je že jasno, da tudi Zofija Mazej Kukovič, ki se je sicer znašla v težavnem položaju, ne more biti kos težavam, nakopičenim na ministrstvu. Spomnimo se, da je ministrstvo v času njunega predhodnika Dušana Kebra pripravilo temeljito reformo zdravstvenega sistema, vendar takratna koalicija ni bila pripravljena - ni si upala - podpreti predlaganih sprememb. In čeprav so v Kebrovem mandatu izpeljali nekatere pomembne spremembe, je dejstvo, da je glavni dokument obležal v predalu. Ne pravimo, da je bil najboljši - a vsaj bil je. Vendar pa ga nova ekipa ministrstva ni potegnila iz predala - to glede na značilen odpor do vsega, kar so naredili ali pripravili njeni predhodniki, niti ni tako presenetljivo. Toda sedanja ekipa ga tudi ni nadomestila z novim dokumentom, novim načrtom. Dve leti se odsotnost načrtovanja ni nikjer videla - zdravstveni sistem je vsaj navzven deloval dokaj normalno. Nato so začeli odhajati strokovnjaki. Če karikiramo: s čakalnimi vrstami na operacije se danes lahko primerjajo le še čakalne vrste zdravnikov, ki čakajo na koncesijo, da bi pobegnili iz javnega sistema. Z odhodom danes ne grozijo le zdravniki, danes z odhodom grozijo celotni oddelki, celotna revmatološka klinika ljubljanskega kliničnega centra na primer. Pa niso osamljeni, le najbolj obupani in zato nimajo več kaj izgubiti. A kot smo zapisali: dve leti se ni nič poznalo. Tako kot pri zapuščeni hiši. Nekaj let se ne vidi. Potem začne nenadoma hitro propadati.

Žal pa zdravstvo ni osamljeno. Kriza slovenskega filma se je na primer pokazala šele dve leti po začetku demontaže, a trajalo bo leta, da se bo sistem postavil vsaj na izhodiščno raven - pa čeprav tudi ta ni bila dobra. Prve posledice napačno zastavljene makroekonomske politike se res kažejo že danes, ko vlada ne najde odgovorov na inflacijsko spiralo, toda posledice napačnega ravnanja se bodo v vsej svoji razsežnosti šele pokazale - in morda bo to glavna naloga prihodnje vlade. Veliki sistemi so kot tankerji, dolgo traja, da se ustavijo, še več časa pa porabijo, da se spet usmerijo v pravo smer.

Dejan Kovač, kolumnist Dnevnika, se je ta teden spominjal, kako je Finska izkoristila predsedovanje Evropski uniji. Polovico denarja, ki so ga namenili predsedovanju, so porabili za obnovo središča Helsinkov - in glavno mesto države je junija 1999 zasijalo v popolnoma prenovljeni podobi. Slovenska vlada pa se je odločila del denarja preusmeriti v gradnjo protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju. Zgradili so lep kongresni center. In kaj imajo od njega državljani? Mar ne bi bilo bolje, če bi ta denar usmerili v obnovo prestolnice države? Seveda, to ne gre, tam je vendar župan Zoran Janković.