Goran Kompoš

25. 9. 2015  |  Mladina 39  |  Kultura

Moramo promovirati pozitivne ideje

Dubioza kolektiv, najpopularnejši bosanski bend, znan tudi po svoji aktivistični plati

Kot kaže, bo najpopularnejša bosanska zasedba te dni v Ljubljani združila prijetno s koristnim. Ali še raje, združila bo svojo profesionalno in aktivistično ustvarjalno plat, dasiravno člani Dubioza kolektiva med njima verjetno niti ne vidijo ločnice. Tudi takrat, ko stojijo na odru ali pišejo skladbe, je vedno v ospredju njihova družbenopolitična angažiranost, s katero že 12 let opozarjajo na krivice, ki se dogajajo »malim« ljudem, kritizirajo skorumpiranost politike in dvigajo družbeno ozaveščenost.

Uradni in za zdaj edini potrjeni del njihovega tokratnega obiska pri nas je veliki sobotni koncert v ljubljanskih Križankah. Slišati pa je, da bi ob domačih glasbenikih (Klemen Klemen, Zlatko, Demolition Group, pevski zbor Kombinat ...) utegnili nastopiti tudi na festivalu Odprtih meja za vse, ki se bo dan prej, na dan izida Mladine, zgodil na Prešernovem trgu v Ljubljani.

S tem nastopom ne bi presenetili, saj se je, ko smo jih pred nekaj dnevi intervjuvali, izkazalo, da budno spremljajo aktualno situacijo z begunci in migranti. Kot pravijo, je mednarodna skupnost z Brusljem vred zanje že dolgo razočaranje, navsezadnje so na začetku 90. na svoji koži občutili, kako so pasivno spremljali vojno na njihovih tleh, medtem ko so se »ob večerjah in dragih vinih zabavali z risanjem zemljevidov po prtičkih«. Zdaj je podobno. »Orbanova ograja in metanje solzivca na begunce imajo izključno lokalni, dnevnopolitični namen. Verjetno ne verjamemo zares, da skušajo s tem zaščititi EU pred ’invazijo z Bližnjega vzhoda’, kajne?« K sreči navadnim ljudem ni vseeno. »Tisoči prostovoljcev v tem trenutku zbirajo in razpošiljajo pomoč beguncem ter tako zapolnjujejo praznino, ki so jo lokalni oblastniki povzročili s svojo nesposobnostjo.«

Ja, Dubioza kolektiv ima že vse od samega začetka, ko smo ga pri nas spoznavali prek Cross Radia, ki je s skupnim oddajanjem povezal izbrane radijske postaje iz biv-

še Jugoslavije, jasna stališča in ta tudi glasno zagovarja. Pa ima glasba danes še moč za spremembe na boljše? »Glasba je lahko navdih, lahko nekoga spodbudi, da začne razmišljati o stvareh, ki jih je dotlej ignoriral, in lahko poskuša začeti dialog. Internet in družbena omrežja so pri tem v pomoč in zato jih tudi sami vsakodnevno uporabljamo. Odgovornost glasbenikov, umetnikov je namreč, da izkoristijo prostor in medij, znotraj katerega delajo, zato da promovirajo pozitivne ideje in vrednote,« so prepričani njegovi člani. Radi bi, da ljudi začne zanimati politika, ki jim kroji vsakdan. Pri tem zaradi vse večje priljubljenosti in rednih nastopov na največjih evropskih festivalih ne nagovarjajo več le ozkega kroga somišljenikov, pač pa tudi vse več tistih, ki se za obisk njihovih koncertov odločijo »le« zaradi dobrega žura in balkanskih motivov v njihovi glasbi.

To, da so zrasli v enega največjih bendov z območja bivše Jugoslavije, pravzaprav ni presenetilo nikogar. Je pa zanimivo, da so s svojimi skladbami, v veliki večini v bosanskem jeziku, velikopotezno prodrli tudi v evropski prostor. Album 5 do 12 iz leta 2010 in lanski Apsurdistan sta prišla celo v ožji izbor za najboljši evropski neodvisni album. Letos so nastopili tudi na znanem festivalu v Glastonburyju. Zdi se, da jim je vrata v Evropo odprlo prav dejstvo, da svoje glasbe niso poskušali prilagajati zahodnjaškim obrazcem, pač pa so ostali zvesti sebi in svojemu okolju. Poleg bosanskega vsakdana v skladbah pogosto prevprašujejo stereotipne predstave o Balkanu. Lep primer tega je skladba No Escape (from Balkan). »V tej pesmi smo se poigrali s stereotipi, ki jih imajo o Balkanu Zahodnjaki, hkrati pa tudi z izkrivljeno percepcijo, ki jo imamo o sebi mi sami. Balkan ni nekaj že po defaultu slabega. Kot vsaka druga regija ima svoje dobre in slabe strani. Smo takšni, kakršni smo, in preprosto moramo najti svoj prostor v svetu in način, da se v njem počutimo enakopravno,« pravijo.

In za svojimi besedami stojijo tudi z dejanji, kar potrjujejo koncerti v podporo različnim gibanjem, ki so nastala kot odgovor na globalno krizo. Pred slabimi tremi leti smo jih slišali na eni od vseslovenskih vstaj, nastopili so na protivladnih protestih v Skopju, bili so med vidnejšimi podporniki gibanja Dosta v Sarajevu. »Ni nam všeč posploševanje, ampak dejstvo je, da so v zadnjih dvajsetih letih tako levi kot desni prosto tekmovali v korupciji, lopovski privatizaciji in preostalih donosnih disciplinah. Ampak če ima tako imenovana levica ekonomski program in odnos do delavcev enak kot desnica, potem to postane težava in posledica je volilna abstinenca. Sicer pa se tako levi kot desni, takoj ko se dokopljejo do oblasti, stegujejo za enakimi krediti pri Mednarodnem denarnem skladu ter se z enako hitrostjo lotevajo prodaje naravnih virov in državnih podjetij. Alternativa je zato preprosto nekdo, ki bo uporabljal drugačen politični diskurz,« so prepričani.

V luči tega, kako brutalno je EU kaznovala Ciprasovo vlado v Grčiji, sicer nimajo veliko upanja, da bi Sirizinemu zgledu kaj kmalu sledili še kod drugod. No, morda pa le.

Koncert:
Dubioza Kolektiv
Kje: Križanke, Ljubljana
Kdaj: 26. septembra 2015

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.