Naomi Klein: Doktrina šoka

Založba Mladinska knjiga, zbirka Premiki, Ljubljana, 2009, €

Predstavljajte si državo, ki živi svoje življenje. Recimo Čile, Urugvaj, Brazilijo in Argentino na začetku sedemdesetih, Veliko Britanijo na začetku osemdesetih, Bolivijo sredi osemdesetih, Kitajsko ob koncu osemdesetih, Poljsko in Rusijo na začetku devetdesetih ali pa Šrilanko, Ameriko in Irak na začetku tega stoletja. Potem pa to državo nenadoma udari huda nesreča, nekaj katastrofalnega in šokantnega, recimo hurikan, cunami, vojaški udar, teroristični napad ali pa vojaška invazija. Ljudje od groze in šoka zaprejo oči. Vletijo »Chicago Boys«, ki oznanijo: če se hočete rešiti, morate vse takoj privatizirati in trg povsem osvoboditi! Če hočete preživeti, morate vpeljati »reforme«! In res, država takoj vse privatizira, osvobodi trg in razproda družbeno bogastvo. Katastrofa je priložnost, ki jo »Čikaški fantje«, običajno opasani z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Ameriko, vedno izkoristijo. Ne, nobene katastrofe ne zamudijo. In vse se vedno odvrti po scenariju, ki je postal zaščitni znak in izbrano orodje sodobnega »kapitalizma katastrofe«. Ko se ljudje po katastrofi prebudijo, ko torej pridejo k sebi, je že prepozno - to ni več svet, v katerem so zaspali. Medtem ko so bili v šoku, so jih »reformirali«. Večja kot je katastrofa, večja je priložnost - in večja kot je priložnost, večji so profiti, ki se stekajo le v privatni sektor. Tragedija ni nikoli le tragedija, ampak je vedno tudi priložnost. Ali bolje rečeno: katastrofa je najlepša priložnost za privatizacijo družbenega bogastva. Tako pravi Naomi Klein, kanadska avtorica, pri nas znana predvsem po knjigi No Logo. V Doktrini šoka lepo pojasni, kako je sodobni svet padel v brutalni, radikalni, fundamentalistični kapitalizem in zakaj kapitalizem nujno potrebuje politični teror. Knjiga je tako dobra in tako urgentna, da bi jo morala slovenska vlada prevesti, izdati v multimilijonski nakladi in jo razdeliti med ljudi, potem pa razglasiti enotedenski nacionalni kolektivni dopust, med katerim bi jo ljudje prebrali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.