Uredništvo
-
8. 1. 2025 | Politika
Milan Kučan / »Morali bi se manj ukvarjati s Trumpom in veliko bolj z EU«
"Na fenomen Trump je mogoče pogledati z več vidikov. Če pogledam z vidika Evropejca, ki še vedno verjame v izročilo združene Evrope, potem je stanje, v katerem smo se znašli, tudi priložnost. Seveda je obilo razlogov za zaskrbljenost, a ne manjka niti razlogov, da končno začnemo premišljevati o osamosvojitvi v varnostnem, političnem, vojaškem, gospodarskem, energetskem, navsezadnje tudi tehnološkem in znanstvenem pogledu."
-
8. 1. 2025 | Politika
»Medijska zakonodaja je ljudem deveta briga«
"Medijska zakonodaja je zadeva, ki nikoli ni zanimala nikogar, ki v medijih ni delal. Ljudem je to deveta briga. Če je kaj narobe, jih po malem moti, prizadeva jih pa ne direktno. Zato se vlade medijem posvečajo pač manj kot energetiki. Po novem pa živimo v časih, ko se za medije na lepem zanimajo vsi in se na problematiko domnevno spoznajo. Kar je tako medijski kot politični problem. In kar je najhuje, tako mediji kot politika ga rešujemo na napačnem koncu. Vsak na svojem napačnem, seveda."
-
7. 1. 2025 | Politika
Pozabljena vprašanja Janezu Janši
Februarja lani je Stanka Prodnik v komentarju pisala o tem, ko je Uroš Slak v oddaji 24 ur zvečer gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Slednji je pogovor začel s šalo, da v SDS želijo kot opozicija s sklicem izredne seje o korupciji zgolj pomagati vladi, da se bo lahko ukvarjala s stavkami in gospodarskimi okviri.
-
7. 1. 2025 | Svet
»Avstrija je bila prva država v EU, kjer je radikalna desnica postala politični dejavnik«
"Avstrija je bila prva država v Evropski uniji, kjer je radikalna desnica, ki se jasno umešča desno od Evropske ljudske stranke, postala politični dejavnik. Razlika je ta, da je pred 25 leti, ko je Svobodnjaška stranka prvič po svojem obratu na skrajno desno vstopila v vlado, to sprožilo odziv s protesti na vseevropski ravni z nekimi poskusi bojkota. Četrt stoletja pozneje pa je to postalo del evropske normalnosti, Avstrija še zdaleč ne bo prva država v EU-ju z radikalno desnim premierjem."
-
7. 1. 2025 | Družba
"Jeza ima veliko vlogo v politiki. Donald Trump je na zadnjih ameriških volitvah uspešno kanaliziral jezo volivcev ter jim ponudil univerzalnega krivca za težave v migracijah in selitvi industrijske proizvodnje v tujino. Volivcem je obljubil množične deportacije nezakonitih priseljencev in visoke tarife na uvoz izdelkov iz tujine. Nedavno je obrnil ploščo in si začel prizadevati za uvoz visoko izobražene, predvsem tehnične, delovne sile. Številni Trumpovi podporniki so se razbesneli nad tem predlogom, saj so predvidevali, da bo z izgonom priseljencev ostalo več delovnih mest za Američane."
-
7. 1. 2025 | Družba
»Naslednja pandemija je neizbežna«
"Epidemije in pandemije so se skozi zgodovino vedno pojavljale in tako bo tudi v prihodnje. Naslednja pandemija je neizbežna. Je pa res, da so moderna komunikacija in informacije na družbenih omrežjih krepko spremenile pravila igre. In spremenilo se je tudi to, kaj bodo ljudje od nas pričakovali naslednjič. Ne vem, ali se tega dovolj dobro zavedamo."
-
6. 1. 2025 | Družba
Izpisala sem se iz Fidesa, saj ne predstavlja večino slovenskih zdravnic in zdravnikov
Marca lani je Tatjana Dolhar, zdravnica internistka v javnem pismu pisala o tem, da Fides že dolgo ne dela več, da mu je mar za bolnike in njihovo pravico do brezplačnega zdravja, za javno zdravstvo.
-
6. 1. 2025 | Družba
»Človek je živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli«
"Biološko gledano je človek živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli oziroma da hodi naokoli. Mislim celo, da bi bil človek najsrečnejši, če bi se lahko selil, kamor bi se hotel. Odkar pa se je sprevrgla interpretacija človeka, ko se je človek naselil za trajni čas, udomačil živali in rastline, je s tem prišla tudi politična skupnost, ki je postavila normativne meje in regulativo priseljevanja - prihodov in odhodov posameznikov in skupin. Zato ne bi rekla, da je vsaka selitev prisila, so pa skozi čas selitve postajale vse bolj vpete v neke sisteme, in posameznik je imel vse manj možnosti, da se avtonomno odloča, kako in kam se bo selil."
-
6. 1. 2025 | Družba
»Če si postaviš nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen«
"Mislim, da moraš letvico postaviti dovolj nizko, pa si potem v življenju lahko zelo hitro zadovoljen. Ko sem se odločil, da se bom ukvarjal z glasbo, sem se s tem avtomatično odpovedal novemu avtu vsako leto, ker to pač ne bi šlo. Če si postaviš nizek standard, nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen, kot če si postaviš zelo visoka pričakovanja."
-
5. 1. 2025 | Družba
Kdo Rosvite Pesek ne bi imel rad?
Septembra lani je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o pogovoru Rosvite Pesek s predsednikoma opozicijskih strank, Janezom Janšo iz SDS in Matejem Toninom iz Nove Slovenije. Na pogovoru se je zgodil zdrs, ko je ob vprašanju o Janševi vladi Rosvita Pesek rekla "naša vlada".
-
6. 1. 2025 | Družba
»Otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem«
"Mladi športniki bodo imeli odrasle vedno za model. Posnemali bodo tisto, kar vidijo, da delajo njihovi starši ali trenerji, in počeli tisto, kar jim je dopuščeno. Velikokrat starši celo sami dajo otroku v roke telefon, da imajo mir. Po drugi strani pa so marsikateri starši preveč zaščitniški do otrok in premalo zaupajo trenerjem oziroma klubom, zato zahtevajo, da ima otrok na treningih ali pripravah telefon ves čas pri sebi. V družbi smo prišli do paradoksa, da otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem in vsem, česar se lahko naučijo samo z neposrednimi izkušnjami, ki so običajno skladne z njihovim razvojnim obdobjem, premalo pa jih varujemo pred digitalnimi vsebinami, običajno neskladnimi z njihovim razvojnim obdobjem, za katere so izrazito ranljivi zlasti v puberteti."
-
5. 1. 2025 | Družba
»Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk«
"Vojno, v kateri nisem osebno sodeloval, sem doživljal kot travmo. Presenetila me je količina sovraštva, ki je izviralo iz ljudi, ki so živeli drug z drugim. Mislil sem, da smo kot skupnost složni, da se ljudje ljubimo in spoštujemo, a izkazalo se je, da je to daleč od resnice. Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk. Še vedno si nisem opomogel od tega. Še vedno me moti, da se veliko ljudi s teh območij sovraži."
-
5. 1. 2025 | Družba
Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2024?
"Mislim, da ga je najbolj zaznamoval občutek razočaranja in tudi občutek nemoči. Občutek razočaranja zaradi nesposobnosti, nezmožnosti institucij, v katere smo zaupali, da nas bodo zavarovale, nam zagotovile varno življenje. V mislih imam institucije najvišjega ranga, kot so Združeni narodi, ali pa tisti, ki naj bi zagotavljali mir pred vojnami. Očitno to ni uspelo, vojne so tu. Govorili smo 'nikoli več', zdaj pa imamo menda okrog 60 oboroženih konfliktov. Občutek razočaranja tudi nad državnimi institucijami, nad sistemi, ki smo jih tako skrbno gradili in v katere smo toliko investirali. Najboljši primer je sistem zdravstva, ampak tudi sistem šolstva se potihoma ruši. Ne samo v Sloveniji, to se dogaja tudi v drugih bogatih državah. Obenem pa seveda občutek, da kot posameznik zoper to nič ne morem storiti, čeprav živimo v demokraciji, občutek, da je moč ljudstva in posameznika ničelna in da delujejo neke višje sile in silnice politične in ekonomske narave, kapital in bog ve, kaj še, ki uravnavajo te procese."
-
3. 1. 2025 | Družba
»Vojne ne bo konec, dokler bo živ Vladimir Putin«
"Ne verjamem, da je to vojno možno končati. Zelo bi bil vesel, če bi imeli vsaj nekaj mirnega obdobja, da obnovimo naše gospodarstvo, našo vojsko in naše ljudi, a vojne ne bo konec, dokler bo živ Vladimir Putin. Samo naslednja ruska vlada lahko konča vojno."
-
3. 1. 2025 | Družba
»Ljudje sicer niso navdušeni nad politiko, jo pa zelo natančno spremljajo«
"Ljudje sicer niso navdušeni nad politiko, jo pa zelo natančno spremljajo, ne tako kot v 80. letih, ko smo bili na nek način ogroženi in smo se borili za lastno samostojnost proti beograjskim napadom na Slovenijo in podobno. Ljudje hkrati spremljajo, kaj se dogaja, in sovražijo politiko. Gre za tipičen odnos plus - minus, v katerem na eni strani izražajo utemeljeno zaničevanje tega, kako je naša politika videti danes, po drugi strani pa izražajo tudi lastno nerazumevanje, da je njihov odnos do politike tisti, ki omogoča tako stanje. Ta negativen odnos do vsakršne političnosti, do vsakršnega angažmaja, pojava v političnem krogu, v javnosti ob sovraštvu do politike rojeva situacijo, v kateri lahko na vsakih volitvah zmagajo popolnoma anonimni ljudje, ki tri mesece prej ustanovijo stranko."
-
31. 12. 2024 | Družba
Januarja letos je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o tem, da oddaji Pričevalci in Spomini ostajata del programa TV Slovenija, kar je zaušnica vsem, ki so se borili za pravo javno televizijo. Oddaja Pričevalci je namreč čista politična in ideološka propaganda, je del lažiranja zgodovine, ki jo Jože Možina počne iz političnih razlogov. Spomine pa je nekdanji direktor TV Slovenija Janez Lombergar zasnoval kot nekakšen odgovor, uravnoteženje Pričevalcev.
-
31. 12. 2024 | Družba
Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti
Maja letos je novinar Luka Volk v članku pisal o tem, da je novinarsko častno razsodišče (NČR) ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks.
-
31. 12. 2024 | Politika
»Poslušati takšne stvari je težko, čeprav imam debelo kožo«
"Veliko stvari, ki jih izrečejo opozicijski poslanci, meri na moje osebnostne lastnosti, na katere sama ne morem vplivati, na primer na moj spol, ton glasu ali gestikulacijo … In poslušati takšne stvari je težko, čeprav imam debelo kožo."
-
31. 12. 2024 | Kultura
»Če nekdo piše dobro glasbo, še ne pomeni, da bo znal napisati tudi dobro glasbo za film«
"Sčasoma se naučiš razumeti avtorjevo vizijo, čeprav ta prvinsko ni vedno enaka tvoji. Takrat se prilagodiš, se poskušaš potopiti v njegovo glavo in začneš stvari izvajati na način, da delujejo. Zato moraš imeti poleg vseh tehničnih znanj v sebi vedno vsaj še malo psihologa in filozofa, da znaš njihove želje pravilno razbrati in izvesti. Seveda pa so tudi trenutki, ko se z nekaterimi tako razumeš, da z njimi enako misliš; ujameš neko skupno čustvovanje, saj moraš na ravni zvoka film predvsem začutiti, bolj kot razumeti."
-
29. 12. 2024 | Politika
Minister Mesec / »Ves denar, ki bo zbran z nepremičninskim davkom, bo šel za razbremenitev dela«
"Pri nas praktično celotno socialno državo, od pokojnin do zdravstva in tako naprej, plačujemo tisti, ki smo zaposleni in zato plačujemo davke in prispevke. S tem davkom želimo nasloviti predvsem teh zgornjih 10 odstotkov lastnikov premoženja, nepremičnin v Sloveniji, da bodo stanovanja aktivirali, jih dali v najem, hkrati pa plačali ustrezne davke in da z zajemom lahko razbremenimo delo. Ves denar, ki bo zbran z nepremičninskim davkom, bo šel za razbremenitev dela."
-
30. 12. 2024 | Družba
Februarja letos je novinarka Monika Weiss v članku pisala o tem, da je bila ena od nenavadnosti, ki jih je razkrila afera Litijska cesta 51, "več kot milijon evrov", ki naj bi jih prodajalec stavbe Sebastjan Vežnaver po opravljenem poslu nakazal odvetnici Nini Zidar Klemenčič.
-
30. 12. 2024 | Družba
Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani
Decembra letos je novinar Peter Petrovčič v članku pisal o tem, kako se je trnovski župnik Tone Kompare neprimerno razpisal o Srbih. Takoj na začetku svoje kolumne v novembrski izdaji Oznanil trnovske župnije se je namreč vprašal: "Kdo je kriv, da se v Sloveniji, posebej v Ljubljani, širi srbski nacionalizem. To nasilje opažam že vrsto let. Kaj me je nagnilo k temu pisanju?"
-
29. 12. 2024 | Družba
Štefka Kučan / »Koliko novih sovražnikov si v Gazi vsak dan ustvari Izrael!«
"Teh vojaških konfliktov, ki se danes še gostijo, človeštvo s svojim znanjem, izkušnjami in tehnologijami ne bi smelo več poznati. Neravnovesja in krivice se da, če je volja, odpravljati drugače in zelo težko se sprijaznim, da je svet še vedno zapleten v toliko vojn in da vse znanje, ki ga je človeštvo ustvarilo, dostikrat služi vojni, in ne miru."
-
29. 12. 2024 | Družba
»Živimo v času, v katerem odpoveduje tisto, v kar smo verjeli«
"Grozna ni samo vojna, ampak tudi njene širše razsežnosti. Živimo v času, v katerem odpoveduje tisto, v kar smo verjeli. Vrhunske institucije, kot so Združeni narodi, ne morejo preprečiti vojn. Prej smo imeli občutek, da nas bodo te institucije zavarovale, a nas ne zavarujejo. Odpovedujejo tudi institucije nižjega ranga, postajajo disfunkcionalne. Res se mi zdi kar hudo. Ni dobro sejati pesimizma, a res se mi zdi, da doživljamo neko prelomnico."
-
27. 12. 2024 | Politika
»Ljudje, ki mislijo, da politika ni etična, nimajo kaj iskati v politiki«
"To je vsekakor točno, saj drugače so volitve brez pravega smisla. Razumem politiko ali ljudi, ki se ukvarjajo s politiko, kot ljudi, ki so sposobni nositi odgovornost, ki jo prevzamejo takrat, ko so na neko funkcijo ali na neki položaj izvoljeni. Ker je za to izvolitvijo veliko zaupanje ljudi, ki jih predstavljaš, se njihovim pričakovanjem ne smeš izneveriti. Z oblastjo je povezano vprašanje osebne integritete ali osebnih moralnih vrednot, etike, ki jo človek s sabo prinaša. Dostikrat se sliši, da v politiki ni etike. Ljudje, ki mislijo, da politika ni etična, nimajo kaj iskati v politiki. Politika je še kako etično delovanje, če politiko razumeš kot odgovornost. Človek, ki se odloči za politiko, mora imeti nekaj strasti, to ga mora veseliti in pritegniti. Ampak veselje nad oblastjo ne sme pretehtati nad odgovornostjo."
-
27. 12. 2024 | Družba
»Vojne niso nekakšna prirojena nujnost, ampak izum, in to zelo donosen«
"Ideologija 'večne vojne' in vojne kot naravne dediščine človeštva se danes kaže kot splošno sprejeta in zelo ponotranjena normalnost, ki predstavlja ključno in izhodiščno oviro na poti k doseganju trajnega miru. V zaledju tovrstne ideologije se premnogi, odgovorni za vojne in zločine, izognejo etični odgovornosti, zaradi katere bi si bili pod budnim očesom javnosti primorani prizadevati za mir in takojšnje končanje vojn. Vojne niso nekakšna prirojena nujnost, ampak izum, in to zelo donosen. In v tej izumljeni realnosti, s katero nevede soglašamo, smo soočeni z večnimi vojnami in večnimi konflikti, ki nimajo ne konca ne kraja in se z leti le še poglabljajo. Ob tem se vse bolj jasno riše linija med tistimi, ki imajo od vojne velike koristi, in tistimi, ki so največji poraženci vojn. Slednji so tudi glavne priče tega, da so vojne nesmiselne in da bi morali storiti vse za njihovo preprečitev."
-
25. 12. 2024 | Družba
Vse dobro v prihajajočem letu!
Novoletno voščilnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Srečno 2025!
-
26. 12. 2024 | Politika
»Po 34 letih je primeren čas, da se plebiscit ustrezno historizira«
"O plebiscitu in plebiscitni enotnosti je v slovenski politiki, pa tudi v javnosti precej govora. Plebiscit se omenja tudi v številnih delih o razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije, ampak, kot sva z mentorjem, red. prof. dr. Gorazdom Bajcem, ugotavljala, preden sva zakoličila temo moje disertacije, da pravzaprav še ni nobenega znanstvenega dela, ki bi se s plebiscitom podrobneje ukvarjal. Poleg tega se ob prebiranju literature pred začetkom raziskave nisem mogel znebiti občutka, kot da je plebiscit na neki način padel z neba, prišel iz nič. Treba je povedati, da so bili pogovori o tem, da bi prebivalstvo Republike Slovenije neposredno odločalo o pomembnih političnih vprašanjih, prisotni že prej, na primer ideja, da bi na referendumu potrjevali zvezne ustavne amandmaje, ki so bili sprejeti leta 1988, pa potem amandmaje k slovenski ustavi leta 1989, januarja 1990 pa je Demosova Deklaracija o slovenski samoodločbi predvidevala izvedbo referenduma tako o novi slovenski ustavi kot o posebnem plebiscitu o slovenski samostojnosti ipd. Mogoče velja omeniti tudi, da je recimo Milan Kučan proti koncu oktobra 1990 nekajkrat dejal, da bo morala Slovenija enkrat v prihodnosti izvesti svoj plebiscit. Tako da teh omemb ljudske participacije je bilo več. Mislim, da je po 34 letih primeren čas, da se dogodek, kot je plebiscit, ustrezno historizira."
-
26. 12. 2024 | Svet
Naslovnica zadnje letošnje Mladine / Kdo je osebnost leta?
V petek (takoj po praznikih) izide zadnja letošnja Mladina! V 52. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od 27. decembra, razkrivamo, zakaj smo za osebnost leta 2024 izbrali milijarderje, ki želijo prevzeti države in prihodnost. V zadnji letošnji Mladini boste lahko prebrali tudi obsežen pregled leta ter veliko aktualnih in poglobljenih vsebin, ki vam bodo krajšale prednovoletne ure. Za ilustracijo na naslovnici je poskrbel nagrajenec Prešerenovega sklada in naš hišni karikaturist Tomaž Lavrič.
-
24. 12. 2024 | Politika
Robert Golob / »Slovenija je eden redkih otokov, kjer populizem še ni prevzel pomembnih institucij«
"EU je precej razdeljena. Ta razdeljenost je povezana tudi z vzponom populizmov v Evropi. Slovenija je v tem trenutku eden redkih otokov, kjer populizem še ni prevzel pomembnih institucij ali funkcij pri upravljanju države. Ta primer smo imeli pred dvema letoma, ampak danes, če pogledate našo okolico, boste ugotovili, da je populizem v izrazitem vzponu. Tudi zaradi tega je toliko neenotnosti v Evropski uniji, ker so populisti tisti, ki spodkopavajo zaupanje v vse institucije EU."
