Uredništvo

  • Uredništvo

    14. 9. 2023  |  Družba

    »Potrošnik ni skupinska identiteta«

    "Ko se ljudje potopimo v ritual, se prepustimo simbolom, pri tem pa gre za čustveno doživljanje. Kot rečeno, je v doživljanju obredov bolj malo racionalnega. In če si otrok, je bilo to čustveno doživljanje ob ruticah, kapah in značkah še posebej intenzivno. Postaneš del nečesa večjega. Pionirska himna se je glasila: 'Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost. Mi vsi in naši komandirji storili bomo, kar veli dolžnost …' (Avtor besedila pionirske himne je Marjan Kozina, op. a.) Tu je učinek rituala najvidnejši in to, da je izginil skupaj z nekdanjo državo, še ne pomeni, da ni imel neke vrednosti tako za posameznike kot za izgradnjo neke kolektivne identitete. Še starejša obdobja so pač poznala drugačne načine za doseganje enakih učinkov. Tudi šola, ali pa pot skoznjo, je ravno zato prav tako napolnjena z obrednimi vsebinami. Tudi danes je vse to enako, vendar pa je danes tudi kapital tisti, ki obvladuje stvari, njemu pa ni v interesu zgraditi skupnosti, ampak potrošnika. Potrošnik pa ni skupinska identiteta, smo samo posamezniki in koleščki v mašineriji. Medtem ko so obredi v zgodovini vedno preprečevali ravno to, da bi se posameznik počutil kot kolešček v mašineriji."

  • Uredništvo

    12. 9. 2023  |  Družba

    »Ne more biti vodilo le dobiček, temveč skrb za družbo«

    "Res je, da mora farmacevtska industrija na drugi strani služiti denar. In pri razvoju takšnih zdravil tega ni. Kaj je rešitev? Mislim, da moramo izboljšati javno-zasebna partnerstva in da se moramo zavedati, da je zdravstvo javna odgovornost, da je treba poskrbeti za zdravje ljudi. Imamo torej odgovornost do posameznika. Javne ustanove morajo izvajati raziskovanje bolezni in zdravil, v sodelovanju z zasebnimi podjetji. Ne more biti vodilo le dobiček, temveč skrb za družbo. Zato mislim, da je treba okrepiti javno-zasebno partnerstvo."

  • Uredništvo

    12. 9. 2023  |  Kultura

    »Najslabše stvari se zgodijo s sklicevanjem na dobro«

    "Drži, a predvsem za pisanje za Le Monde. Po koncu novinarstva sem namreč zanj še pisal petvrstične vestičke o znanosti, ki so bili včasih smešne, včasih pa že malo čez rob, črnohumorne. Prepričan sem, da potrebujemo tudi tak humor, da ne smemo biti moralizatorski in polni fiksnih idej, saj je ena izmed močnih točk humorja distanca. Precej časa sem bil družbeno zelo angažiran in videl sem, da je prav ta distanca, ki jo vzpostavlja humor, morda celo najbolj pomembna, saj se najslabše stvari zgodijo s sklicevanjem na dobro. Celo nacizem se je utemeljeval na ideji dobrega, nihče ničesar ne počne v imenu zla, vse zlo je narejeno v imenu dobrega. Zato je do dobrega dobro vzpostaviti distanco, humor pa nam omogoča razumeti, da je najboljše dobrega zlo. Človeške zadeve so v nasprotju z matematiko veliko bolj zapletene, kot bi si mislili. Matematika je resnica, dve in dve sta štiri, glede vsega ostalega pa nisem prepričan."

  • Uredništvo

    13. 9. 2023  |  Kultura

    Nemčija / Retrospektivna razstava skupine IRWIN

    V Hartware MedienKunstVerein (HMKV) v Dortmundu v Nemčiji je do 28. januarja 2024 na ogled retrospektivna razstava ob 40. obletnici skupine IRWIN z naslovom Was ist Kunst, IRWIN? Kustosa razstave sta Inke Arns in Thibaut de Ruyter. Ob razstavi bo izšla tudi izdatna publikacija, ki bo predstavljena na Frankfurtskem knjižnem sejmu v oktobru.

  • Uredništvo

    11. 9. 2023  |  Politika

    »Mi v Cerkvi se bomo že znašli, še vedno smo se«

    "Žalosti nas, da tega izvoljeni predstavniki ljudstva ne razumejo. Mi v Cerkvi se bomo že znašli, še vedno smo se; med okoli 1300 duhovniki in redovniki je navsezadnje le dobra polovica takih, ki prejemajo ta prispevek, drugi so upokojeni. Boli in vznemirja to, da so poslanci vladajoče koalicije tako zlahka, skoraj brez vsebinske razprave in brez resnega dialoga s Cerkvijo, ki ga predvideva tudi mednarodni sporazum s Svetim sedežem, potrdili neustaven predlog, ki verskim skupnostim jemlje pridobljeno. S tem so pokazali, kako malo cenijo vse, kar znotraj Cerkve in Karitas počnemo za dobro ljudi v vseh mogočih stiskah."

  • Uredništvo

    12. 9. 2023  |  Kultura

    Ponovno punk / Reizdaje vinilnih plošč

    V ponedeljek, 11. septembra, se je v galeriji ŠKUC, na Starem trgu 21 v Ljubljani, odvila odprta debata ob nedavnih reizdajah vinilnih albumov punk skupin Otroci socializma, Termiti, Lublanski psi, Paraf in Let 3.

  • Uredništvo

    10. 9. 2023  |  Politika

    Janša o Logarju / »S formalnega vidika ne sedi na dveh stolih«

    "S formalnega vidika ne sedi na dveh stolih. Platforma je društvo in dokler bo ta platforma organizirala razpravo o perečih problemih, so te razprave absolutno dobrodošle, še posebej če bodo vključujoče in široke, ni nobenih težav glede dveh stolov ali statusa. Če pa bi se ta platforma spremenila v listo in šla na volitve, je jasno – kandidiraš lahko samo na eni listi."

  • Uredništvo

    10. 9. 2023  |  Družba

    »Naravi se moramo prilagajati mi«

    "Dve tako različni poletji v zaporednih letih je res izjemno. Verjetno bodo prihodnja poletja nekje vmes med obema skrajnostma, je pa večja verjetnost, da bodo vroča in suha. Povprečna količina padavin se namreč poleti zmanjšuje, letošnje poletje je bilo popolna izjema. Več bo vročinskih valov, vendar je ob višjih temperaturah treba računati, da bo na voljo več energije za vremenske procese. Pri stopinjo toplejšem podnebju je več vodne pare in sedem odstotkov več energije za vremenske procese. Živeti bomo morali z burnimi vremenskimi procesi."

  • Uredništvo  |  foto: Borut Krajnc

    10. 9. 2023  |  Politika

    FOTO TEDNA / Prvi šolski dan

  • Uredništvo

    8. 9. 2023  |  Kultura

    Umrl je Sašo Hribar

    Spletni portal RTV Slovenija poroča, da je nenadoma umrl Sašo Hribar, nagrajeni slovenski satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih radijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.

  • Uredništvo

    10. 9. 2023  |  Politika

    »Janša se je v najkrajšem času sposoben preobraziti v karkoli že je potrebno za prevzem oblasti«

    "Dvajset- do petindvajsetodstotno 'alternativo za Slovenijo' že poltretje desetletje predstavljata kult in politika Janeza Janše oziroma njegove SDS. Čeprav njegova stranka izhaja iz levosredinske Pučnikove socialne demokracije, se je po njegovi smrti preobrazila v precej skrajno desno populistično stranko povsem neoliberalnega profila. Ko to rečemo, pa moramo dodati, da je Janša izrazito karizmatičen in spreten politik, kar pomeni, da se je v najkrajšem času sposoben preobraziti v karkoli že je potrebno za prevzem oblasti."

  • Uredništvo

    9. 9. 2023  |  Politika

    »Država mora sprejeti pravo odločitev«

    "V tednih po poplavah se je pokazalo, kako se tudi ljudje, ki imajo najmanj – ali pa zlasti oni – želijo pridružiti veliki akciji družbene solidarnosti. Seveda pričakujejo, da bodo prispevali vsi in da bo prispevek pravičen ter bo upošteval zmožnosti vsakega posameznika. Lahko bi bil večji od 0,3 odstotka, poleg tega bi moral biti progresiven: glede na dohodke bi lahko naraščal od 0,5 do 2 odstotka. Država mora sprejeti pravo odločitev: da bo za ceno majhnega zmanjšanja osebnega standarda preprečila drastično osiromašenje družbenega. Naravna katastrofa je priložnost, da okrepimo zavedanje, kako smo odvisni drug od drugega in kako že na zelo bližnji rok ne bomo preživeli brez solidarnosti."

  • Uredništvo

    8. 9. 2023  |  Družba

    »Vprašanje, kako porazdeliti finančna bremena za sanacijo poplav, ni moralno vprašanje. Je ekonomsko vprašanje.«

    "Vprašanje, kako porazdeliti finančna bremena za sanacijo poplav in kje napraskati sedem milijard za obnovo Slovenije, ni moralno vprašanje. Je ekonomsko vprašanje. Okoljske krize, ki prinaša ekstremne vremenske pojave, niso povzročili delavci, ki so v kapitalizmu prisiljeni delati, ne da bi ga mogli spremeniti, pač pa kapitalisti, ki ustvarjajo kapitalistične pogoje dela in tako kujejo dobičke. 'Zmagovalci kapitalizma' imajo v krizah ekonomski dolg do družbe in do države, ki jim sploh omogočata, da živijo in delajo v kapitalizmu, iz katerega so iztisnili maksimum na račun delavcev, ki imajo od kapitalizma le mezdo. Velja podobna logika, kot velja v globalnem okoljskem gibanju: precej večji dolg od držav v razvoju imajo razvite države, ki so kapitalizmu dale rojstvo, ga pripeljale do njegove pozne faze in na poti tja zakrivile večji delež emisij in onesnaženj, ki planet spreminjajo v pekel."

  • Uredništvo

    8. 9. 2023  |  Družba

    »Brez elektrike ne moreš živeti kot enakopraven član družbe«

    "Lahko bi vsaj prepoznali in priznali, da ljudje z nizkimi dohodki že prispevajo k energetskemu prihodu. Realno so njihove zmožnosti prihrankov precej omejene. Ne govorim o le o ljudeh z najnižjimi dohodki, vsakomur se lahko zgodi, da se znajde v finančni stiski. Lahko se zgodi, da zbolimo in ne moremo opravljati svojega dela, lahko izgubimo dohodek, a imamo še vedno dom, ki ga moramo ogrevati, in otroke, ki jih moramo nahraniti. Včasih so to zgolj obdobja v posameznem življenju, a prepoznati moramo, da se ti ljudje spopadajo z določenimi težavami. Kadar se omenja, da bi jim zagotovili brezplačno elektriko, slišimo argument, da nočejo plačevati stroškov. Ne gre za to, da nočejo, ne morejo, a tega ne prepoznamo. Kot ne prepoznamo njihove nižje porabe, čeprav je eden od stebrov energetskega prehoda zmanjšanje porabe energije."

  • Uredništvo

    6. 9. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / OD KRIZE DO KRIZE

    V petek izide nova Mladina! V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 8. septembra, dalje, preverite, zakaj hodimo od krize do krize. Izredne okoliščine so priročen izgovor, da se nič ne spremeni. Avtor fotografije na naslovnici Damjan Žibert (24ur.com), za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić.

  • Uredništvo

    6. 9. 2023  |  Politika

    »To bo eden izmed ključnih projektov generacije«

    "Naloga vlade je, da zagotovi denar, ki ga bo država potrebovala za sanacijo in revitalizacijo prizadetih območij. Jasno je, da vsega denarja ni treba zagotoviti takoj, obnovo bo treba plačevati več let. Pravzaprav niti ni jasno, koliko bo obnova stala. Ocene škode še niso končane, že zdaj pa se krepi občutek, da želijo politiki številke napihniti in v projekt obnove vključiti stvari, ki bi jih za razvoj teh regij morali narediti, tudi če poplav ne bi bilo. Jasno je, da bo obnova velik posel. Verjetno bo to eden izmed ključnih projektov generacije."

  • Uredništvo

    6. 9. 2023  |  Politika

    »Ta primer mora biti opomnik, da se premalo trudimo na področju nasilja«

    "Ko govorimo o nasilju, je nadzor zgolj samo ena točka. To je zagotovo točka, ki se ji bomo tudi posvetili, ampak moramo pogledati, kateri so tudi tisti mehki ukrepi, ki jih lahko še sprejmemo. Nasilje nad starejšimi je pomembna točka. Raziskave kažejo, da je v porastu. Smo starajoča se družba. Ko bomo razvijali sistem dolgotrajne oskrbe, moramo vzporedno obravnavati tudi to. Čisto vsak od nas si zasluži ustrezno oskrbo. Najstarejši, predvsem tisti, ki imajo še neke določene bolezni, so najranljivejši, velikokrat nimajo glasu, da bi to tudi izrazili, in to je naloga države, da poskrbi, da do takšnih situacij ne prihaja, da se vsi, ki živimo v tej družbi, zavedamo, kaj pomenijo, in jih poskušamo, še preden se zgodijo, preprečiti."

  • Uredništvo

    6. 9. 2023  |  Politika

    Kosovo / »To nasilje Beograda se mora končati«

    Razmere na severu Kosova, kjer po večini živijo Srbi, ostajajo napete. V štirih tamkajšnjih občinah so maja zaradi srbskega bojkota lokalnih volitev, ker tudi desetletje po prvem bruseljskem dogovoru Beograda in Prištine še vedno ni Zveze srbskih občin, dobili albanske župane. "Albanski župani niso bili vsiljeni, ti župani so tukaj, ker je Srbska lista volitve bojkotirala. Najprej so zapustili institucije, potem pa so zavrnili udeležbo na volitvah za župane," je v intervjuju za TV Slovenija med drugim povedal kosovski premier Albin Kurti.

  • STA

    6. 9. 2023  |  Svet

    Nekdanji vodja skupine Ponosni fantje obsojen na 22 let zapora

    Ameriško sodišče je v torek Enriqueja Tarria, nekdanjega vodjo skrajno desne skupine Ponosni fantje, obsodilo na 22 let zapora zaradi njegove vloge v napadu na kongres januarja 2021. Tožilstvo je sicer sprva zahtevalo 33 let zapora. Kljub temu je to najvišja kazen, izrečena v povezavi z napadom privržencev bivšega predsednika Donalda Trumpa.

  • Uredništvo

    5. 9. 2023  |  Svet

    Kanada svoje LGBTQ+ državljane opozarja, naj bodo previdni ob obisku ZDA

    "Te dni je tudi kanadska vlada opozorila svoje državljane LGTBQ-skupnosti, naj bodo ob obisku ZDA previdni, saj so se napadi iz tradicionalno nestrpnih držav razširili celo na New York. Takšna svarila je kanadska vlada doslej izdajala le za najbolj nazadnjaške države na svetu. Razpad državljanskih pravic, ki so dostopne le še premožni manjšini – ali ni o tem že leta 1985 v romanu Deklina zgodba pisala prav kanadska pisateljica Margaret Atwood, a je širša javnost potrebovala več kot trideset let, da je to antiutopijo zaznala kot kruto realnost?"

  • Uredništvo

    5. 9. 2023  |  Politika

    Ministrstvo za finance / »Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev«

    "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a vseeno si kot vlada želimo, da bo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz skupnih pogovorov, tudi sam razumel situacijo in upoštevaje sistemsko vlogo, ki jo ima v finančnem in širšem gospodarskem prostoru, pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi."

  • Uredništvo

    5. 9. 2023  |  Politika

    »Pred novo koordinatorico Levice je težavna naloga«

    "Pred novo koordinatorico Levice je težavna naloga. Izbor novega vodstva, vključno s popolnitvijo izvršnega odbora, ji daje jasen mandat, da je vladni projekt treba dokončati, vodenje pa bo treba prilagoditi tudi pričakovanjem kritičnih glasov, saj ti kljub trenutnim izkazom enotnosti niso izginili. Pri tem je treba dodati, da bi imel z realizacijo želja slednjih težave tudi Kordiš oziroma vsakokratni vodja stranke. Levica ima s petimi poslanci znotraj koalicije izrazito omejen vpliv, vzrok za njene težave pa so tudi širše politično-gospodarske okoliščine, v katerih prevladuje konservativna ekonomska miselnost, ki zavira napredne socialne politike. Tudi posredno prek vedno novih kriz."

  • Uredništvo

    5. 9. 2023  |  Politika

    »Ljudje postajajo vse bolj občutljivi in vse bolj ozaveščeni«

    "Zdi se mi, da ljudje postajajo vse bolj občutljivi in vse bolj ozaveščeni - to se kaže ob vsakem podrtem drevesu, izgubljenem javnem prostoru in novi komercialni gradnji za ozko interesno skupino. Ne gre več za civilne iniciative, ki se jih je zmeraj dolžilo, da se borijo le za lastne interese. Ljudje so občutljivi za prostor, v katerem želijo kakovostno živeti, in morda jim tudi s projekti, ki dediščino predstavijo kot pomembno vrednoto in ne le kot vrednost za strokovnjake, vlivamo občutek, da pri dediščini ne gre za nekaj partikularnega, temveč skupnega; za nekaj, za kar je vredno dvigniti glas in se boriti."

  • Uredništvo

    5. 9. 2023  |  Kultura

    Nos in kljun kot politična in seksualna elementa

    V Bežigrajski galeriji 2 bodo danes, 5. septembra, ob 18. uri odprli pregledno razstavo vizualnega umetnika Žige Kariža z naslovom Nos in kljun. Umetnik, ki deluje na presečišču slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev, na tokratni razstavi predstavlja risbe in slike predvsem z motivom človeškega nosu in živalskega kljuna. Nekatera dela s podobami človeškega in živalskega telesa so v času ustvarjalnega procesa (od leta nastanka 1994 do danes) dopolnjena z novimi oblikami in se na posameznih delih pogosto pojavljajo tudi prikrita v potezah na motivih. izboklini.

  • Uredništvo

    4. 9. 2023  |  Družba

    Inštitut 8. marec / »Zdaj imamo priložnost, da temu naredimo konec«

    V Inštitutu 8. marec, društvu Eko Anhovo in dolina Soče in civilni iniciativi Danes! so začeli z zbiranjem 5000 overjenih podpisov, ki jih potrebujejo za vložitev predloga sprememb Zakona o varovanju okolja v Državni zbor. V Inštitutu 8. marec so podpise v podporo spremembam zakona, ki bodo pripomogle k zmanjšanju onesnaževanja okolja v dolini reke Soče, oddali v Ljubljani.

  • Uredništvo

    4. 9. 2023  |  Ekonomija

    Elektrika / Cene za gospodinjstva v Sloveniji nižje kot v Nemčiji

    "Osnovne cene elektrike, ki sestavljajo približno polovico končnega stroška, pa ostajajo v veljavi do konca leta. Vlada bi lahko regulacijo še podaljšala. V Nemčiji je regulirana cena elektrike za gospodinjstva precej višja," je poročal Radio Slovenija.

  • Uredništvo

    3. 9. 2023  |  Kultura

    »Slovenija ima enega najbolj strogih zakonov o tujcih v Evropi«

    "Slovenija ima enega najbolj strogih zakonov o tujcih v Evropi, a Slovenci se tega sploh ne zavedajo; veliko ljudi, ki sem jim pripovedoval o moji kalvariji, je mislilo, da pretiravam. Jaz sem večino mojega življenja emigrant in vem, kako je to urejeno drugje. Dolgo sem bil na Poljskem in tam nisem imel toliko administrativnih težav, zaposlen sem bil na univerzi, pa v gledališčih, imel sem stalno dovoljenje za bivanje in delo, ki sta mi omogočala svobodno gibanje znotraj schengenskega območja, drugega pa tudi nisem potreboval, saj so iz tega statusa izhajale tudi vse druge pravice razen volilne. Res pa je, da biti Srb tam ni pomenilo nič, tukaj pa veliko (smeh). Če bi bil Belorus ali Rus, bi mi bilo gotovo težje."

  • Uredništvo

    3. 9. 2023  |  Družba

    »Pred tem morate obvarovati svojega otroka«

    "Če imamo telefon neprestano v rokah, ne moremo svojim otrokom med večerjo ukazati, naj ga odložijo. Steve Jobs in Bill Gates sta svojim otrokom znala omejiti uporabo digitalnih naprav. Številni zaposleni v tehnoloških podjetjih so svoje otroke poslali v Waldorfske šole, da ne bi bili v stiku z računalniki, da ne bi imeli telefonov. Ti tehnološki genialci vedo, da pametne naprave uničujejo vid, zdravje, zaradi njih se nam povečuje obseg pasu, škodujejo našemu znanju. Dolgoročno postanete slepi, debeli in pozabljivi. In ko to ugotovite, veste, da morate pred tem obvarovati svojega otroka."

  • Uredništvo  |  foto: Luka Dakskobler

    4. 9. 2023  |  Družba

    FOTO TEDNA / Ujme še ni konec

  • Uredništvo

    4. 9. 2023  |  Kultura

    Proglas v gibanju / Danes v Ljubljani

    Danes, 4. septembra ob 18. uri bo na platoju restavracije Breg 20 ob Ljubljanici potekal zaključni dogodek letošnjega projekta Proglas, ki odpira novo poglavje sodelovanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) in Filozofske fakultete (UL FF) s tednikom Mladina. Ob tej priložnosti bodo obeležili tudi začetek novega projekta Proglas v gibanju, pri katerem sodeluje še podjetje Europlakat.