Borut Mekina
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
»Vse moje premoženje, če odštejete kredite, je vredno manj kot dvodnevni strošek kakšnega japija v Ljubljani …« To je izjava Janeza Janše, ki jo je izrekel novembra 2011, nekaj dni pred koncem predvolilne kampanje. Tedaj je še veljalo, da je Janša asketski tip voditelja, ki se žrtvuje v skupno dobro. Mediji, ki so ga tedaj podpirali, so pisali o njegovih skromnih potovanjih, skromni poroki in skromnih nakupih v diskontnih trgovinah. »Ker živi v blokovskem naselju na Mesarski cesti v Ljubljani, ima le streljaj od doma nakupovalni center Hofer. Tam smo ga videli pred kratkim, ko je nakupoval različne stvari, ki so vse po vrsti – poceni,« so recimo tedaj zapisali v reviji Lea. Tedaj smo lahko prebrali, da je dokaz za Janševo skromnost že to, da z ženo Urško Bačovnik počitnice raje kot »na dragih eksotičnih destinacijah preživljata v Lepeni«. Drug pisec je menil, da je »nekdanji premier Janez Janša očitno zelo skromen človek«, češ da ga je poroka z Urško stala vsega 10 tisoč evrov. Pripadniki drugih političnih opcij naj bi bili ljudje čisto drugega kova. Njegov politični kolega Milan M. Cvikl je bil prikazovan kot njegovo nasprotje, kot razsipnež, ki naj bi tedaj »menda« za poroko odštel 50 tisoč evrov.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16 | Politika
Dr. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Dušana Kebra imenovala za svetovalca pri sklepnih fazah sprejemanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Keber je eden največjih strokovnjakov za zdravstveno politiko pri nas, prve programske dokumente je objavil že pred 30 leti, v času vrenja pred osamosvojitvijo. Zdravstveni sistem je gradil kot strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra in potem kot minister v tretji vladi Janeza Drnovška. A glavnega cilja, preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bi slovensko zdravstvo postalo solidarnejše, doslej še ni dosegel. Po 13 letih poskusov je zdaj ta reforma spet na njegovi mizi.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
V Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so februarja, na mednarodni dan spomina na holokavst, na policijo vložili ovadbo zoper slovenskega uporabnika Twitterja (@ staroverec), ki je namesto o holokavstu pisal o »holohoaxu« in trdil, da so »vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg«, da so plinske celice »laž« in da »plinskih celic, 6M (milijonov pobitih Judov – op. a.) in nazi politike masovnega pobijanja ni bilo … tifus je pa bil«. V 297. členu kazenskega zakonika namreč piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje tisti, ki »… zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst…«.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Evropska protikorupcijska organizacija Transparency International je prejšnji teden objavila poročilo o vse večji vlogi nedemokratičnih, neformalnih organizacij, ki v EU sprejemajo ključne razvojne odločitve. Pod drobnogled so vzeli delovanje Evropske centralne banke (ECB). ECB, so zapisali, postaja »dominantna sila evropskega ekonomskega upravljanja«, ki sprejema vse pomembnejše politične odločitve, čeprav zanje nima mandata.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Okrožno sodišče v Ljubljani je minuli teden (še nepravnomočno) obsodilo Gregorja Jezo, pomembnega politika SDS iz Štajerske, na zaporno kazen v višini treh let in deset mesecev. Specializiranemu državnemu tožilstvu je namreč uspelo dokazati, da je Jeza »ukradel« skoraj milijon evrov iz hčerinske družbe nekoč državnega podjetja Fotona, iz Elektrooptike. In sicer tako, da je dovolil depozite podjetja neupravičeno rubiti svojim pajdašem, ki so imeli registrirano podjetje in račune v Liechtensteinu. V tem primeru je šlo za iste odgovorne osebe, ki so tudi nastopale v odmevni aferi Orion, prvi večji aferi s področja finančnega kriminala v Sloveniji, ki se je končala brez epiloga.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Kriminalisti so v zadnjih 25 letih opravili več kot 5000 hišnih preiskav. Niso preiskali le domov osumljenih kriminalcev, vstopili so tudi v domove številnih novinarjev, urednikov ali uglednih intelektualcev. Pred dvema letoma so zasegli računalnike in diske bivši predsednici vlade Alenki Bratušek, isti dan so nenapovedano prebrskali dokumentacijo v kabinetu predsednika vlade. Ko so leta 2000 prišli na dom k tedanjemu uredniku Časopisa za kritiko znanosti dr. Dariju Zadnikarju, češ da naj bi doma hranil sestavine za izdelavo molotovk, jim je Zadnikar prijazno odprl vrata, četudi mu niso želeli pokazati naloga o hišni preiskavi. Osumljeni so večinoma sodelovali s policijo, tudi Bratuškova je kriminalistom pred dvema letoma pomagala, rekoč, da sodišču odredbe o hišni preiskavi niti ne bi bilo treba izdati. In jim predala svojo elektronsko pošto.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Ekonomija
Ekonomska samostojnost za telebane
Leta 2012 smo iz Hrvaške uvozili 119 ton klobas in njim podobnih suhomesnih izdelkov. Po odprtju meja, ob vstopu Hrvaške v EU julija 2013, se je uvoz klobas iz Hrvaške povzpel na 145 ton letno. Leta 2015 smo iz Hrvaške uvozili 475 ton klobas. Lani, kažejo najnovejši podatki statističnega urada, pa že 757 ton. Na šestkratni skok uvoza klobas in suhih izdelkov iz Hrvaške v zgolj štirih letih je sicer vplival padec administrativne meje, a zares visok skok teh statistik sovpada s trenutkom, ko smo Mercator prodali Agrokorju. Eno najpomembnejših podjetij znotraj koncerna Agrokor je namreč največji hrvaški proizvajalec mesnih proizvodov PIK Vrbovec. Zaradi česar v Agrokorju njihovo prodajo po svoji trgovinski mreži spodbujajo. Tako deluje trgovina. Kdor kupi trgovino, kupi trg. In to življenjsko najpomembnejši segment trga.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Politika
Napihnjeni življenjepis glavne menedžerke
Nova predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je postala zamejska Slovenka Lidia Glavina. Odslej bo odgovorna za upravljanje več deset podjetij v državni lasti, katerih vrednost znaša 12 milijard evrov. Bo menedžerka vseh državnih menedžerjev. Od predsednika uprave Telekoma bo terjala višje donose, od predsednika uprave Luke Koper prestrukturiranje, pogajala se bo s predstavniki svetovnih multinacionalk, morda že kmalu odločala o prodaji Nove Ljubljanske banke ali Cimosa s tri tisoč zaposlenimi. Za kar je seveda treba imeti vrhunsko znanje in avtoriteto. Njene napake ali uspehi se bodo merili v milijonih.
-
Minuli teden je Andrej – tako ga imenujmo – zaprosil za informativni izračun pokojnine. Andrej ima za seboj 40 let delovne dobe, razen obdobja 10 let je imel solidno plačo na delovnem mestu v elektronskih medijih, za katero se je že pred desetletji zahtevala visokošolska izobrazba. Lahko bi ga uvrstili v sloj tistih, ki zavzemajo odgovorne družbene položaje. A ne glede na to mu je računalniški program na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) izdelal izračun, ki ga je neprijetno presenetil. Njegov starejši sodelavec, ki je v pokoju že 20 let, prejema 1200 evrov pokojnine na mesec, pravi, njemu pa je zdaj izračun pokazal 600 evrov pokojnine. »To ni pošteno,« nam je dejal. In res ni, saj mu je bila določena pokojnina, ki je za 17 evrov nižja od meje tveganja revščine, kot smo jo določili za leto 2015.
-
Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.
-
Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo.
-
Predsednik vlade Miro Cerar se je skupaj z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem ta teden udeležil slovesnosti ob simboličnem začetku 282 milijonov evrov vrednega projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most – Celje. Za predsednika vlade je projekt dokaz »da Slovenija doživlja preporod železniške infrastrukture,« ki »je hrbtenica trajnostnega razvoja našega gospodarstva«. Tako je dejal premier, pri čemer je v podkrepitev teze zagnal drezino oziroma vlak, s katerim se bo odsek železniške proge obnavljal.
-
6. 2. 2017 | Politika
Varuhinja z zakonom o tujcih na ustavno sodišče
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zaradi nedavno sprejete novele zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo, smo izvedeli. Zaradi sprejetja novele je sicer prišlo v največji vladajoči stranki SMC do notranjega spora med predsednikom stranke, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Cerar je tako prejšnji teden zahteval od Brgleza odstop z mesta podpredsednika SMC - zaradi javnega nasprotovanja spremembam zakona o tujcih. Brglez je tako glasoval zaradi ustavnopravnih pomislekov, kot je pojasnil sam.
-
Zoran Janković, župan Ljubljane
Zoran Janković se je iz gospodarstvenika prelevil v politika zaradi zgodbe z Mercatorjem. Ta zgodba počasi dobiva epilog. Prejšnji teden je odjeknila novica, da je Agrokor v težavah, da je prezadolžen, da mu je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene in da ima težave pri pridobivanju posojil. Agrokor tone, z njim pa tudi utemeljitve zadnje generacije slovenskih politikov, ki so stavili na pasivnost. Kaj to pomeni za naprej?
-
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje
Zdravstvena reforma, ki jo ministrica Milojka Kolar Celarc pripravlja zadnji dve leti, ni njen največji projekt. Pred tem je bila skoraj deset let v vladah Janeza Drnovška državna sekretarka na ministrstvu za finance, odgovorna predvsem za davčni sistem. Sedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je bila tedaj njena podrejena. Njen doslej največji projekt je bila uvedba DDV-ja ali pa ustanovitev finančne uprave (FURS), pozna pa tudi zavarovalništvo, še posebej zdravstveno.
-
Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas
Imre Jerebic je teolog in socialni delavec, ki že vse od ustanovitve, praktično 25 let, vodi Slovensko karitas. V tem obdobju je pomagal pri ustanovitvi šestih materinskih domov, šestih komun, namenjenih odvisnikom od drog, zavoda za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, desetih domov za starejše, varne hiše, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja … Z njim smo se pogovarjali, ko se je v Sloveniji razplamtel nov val protestov proti beguncem. Država je namreč začela nameščati begunske družine, ki so po mučno dolgem postopku dobile v Sloveniji mednarodno zaščito, med temi so tudi majhni otroci, ki so bili poškodovani med vojno v Siriji. Kljub temu mnogih politikov, ki celo prisegajo na krščanske vrednote, to ni ustavilo, da ne bi s prstom kazali na njihova nova prebivališča, kot na tarče.
-
Še nedavno so mnogi predsedniku vlade Miru Cerarju očitali, da je neodločen, preveč umirjen politik, celo vodja brezbarvne »tehnokratske« vlade. A v zadnjem obdobju je premier vse ostrejši do svojih nasprotnikov ali kritikov. Ne samo v odzivih, nenavadno drzen je postal predsednik vlade celo pri vladnih zakonskih predlogih. Kaj se je zgodilo z Mirom Cerarjem, večkrat nagrajenim pravnikom, ki je obljubil, da bo v Sloveniji dvignil politično kulturo, omiko in spoštovanje pravne države, da ga je na spoštovanje prava ta teden v pismu opozoril celo generalni sekretar Sveta Evrope Thørbjorn Jagland? Ki meni, da predlog novele zakona o tujcih, ki jo Cerar izrecno podpira, odpira »vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah«.
-
Čez štirinajst dni, 17. januarja, bodo zdravniki, člani zdravniške zbornice, volili novo vodstvo. V prvem krogu sta največ podpore dobila dva kandidata, dosedanji predsednik zbornice dr. Andrej Možina, ki je decembra dobil 29-odstotno podporo, in psihiatrinja ter nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki je v prvem krogu dobila 32-odstotno podporo. Tokratne volitve bodo za zdravnike ene od pomembnejših, skoraj vsi predsedniki, ki so zbornico vodili v zadnjem obdobju, so se namreč zavzemali predvsem za interese zasebnih zdravnikov.
-
Na silvestrovo se je v švedskem mestu Göteborg končal 18-mesečni eksperiment. Vladajoči stranki v mestni koaliciji, Socialni demokrati in Leva stranka, sta želeli preveriti smiselnost krajšega, šesturnega delovnika na delovnih mestih, kjer je učinke težje meriti. Seveda zaposleni krajšanje delovnika sprejemajo z odprtimi rokami, ostaja pa neznanka, kako bi takšna reforma vplivala na delovanje neke ustanove ali uporabnike storitev. Zato so v mestu izbrali dva doma za ostarele. V domu za ostarele Svartedalen so 55 zaposlenim delovnik skrajšali z osem na šest ur, zaradi česar so morali zaposliti 14 novih delavcev. Nato pa so primerjali učinke tega ukrepa s skupino »normalno« zaposlenih v drugem domu za ostarele Solängen.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit
Obskurne, manipulativne in načrtno lažnive novice so postale hit. Večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Zadnji mesec, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, so bile lažnive novice o tem, da je papež podprl Trumpa za predsednika ali da je Hillary Clinton prodajala orožje Islamski državi, za petino bolj všečkane, komentirane in brane kot resne zgodbe svetovnih medijskih velikanov, New York Timesa, Washington Posta ali NBC Newsa. Trump je nazadnje zmagal in za glavnega stratega v Beli hiši izbral Steva Bannona, ustanovitelja enega od teh, doslej obskurnih, skrajno desnih portalov Breitbart News. Ta je že napovedal, da bo »novice« takšnega tipa preselil v Evropo. Sprva tja, kjer bodo naslednje volitve, v Francijo, Nizozemsko ali Nemčijo. Tam ima skrajno desna skupina Alternativa za Nemčijo na spletu že nekajkrat več sledilcev, kot ima kanclerka Angela Merkel članov stranke. Zakaj laž postaja hit?
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Politika
Kaj počno skladi špekulativnega kapitala? Skladi špekulativnega kapitala kot »roji kobilic planejo nad podjetja« in si »ne belijo glave z ljudmi, katerih delovna mesta uničujejo«, skladi špekulativnega kapitala ostajajo »anonimni, nimajo obraza«, in ko pokrajino opustošijo, gredo naprej, k naslednji žrtvi. To so več kot 16 let stare izjave iz Nemčije. Nemčijo, nemška podjetja od Siemensa naprej, so ob prelomu tisočletja »napadli« skladi kot BC Partners, Carlyle Group, Advent International, Permira, CVC Capital Partners, Saban Capital Group (SCG) ali Blackstone. Socialdemokrati, tedaj pod vodstvom Franza Münteferinga, so se želeli opustošenju upreti. Ponavljali so, da v Nemčiji takšnega »tržnega radikalizma« namesto socialnega tržnega gospodarstva ne bodo trpeli. Rezultat debate je bila posebna prevzemna zakonodaja, t. i. Risikobegrenzungsgesetz, ki jo je Nemčija sprejela leta 2008. Z njo so dodobra zajezili špekulativne nakupe, recimo tako, da so omejili preprodajo kreditov ali obremenitev prevzetih podjetij.
-
11. 11. 2016 | Mladina 45 | Družba
Za kaj so umirali partizani med drugo svetovno vojno? Pater Bogdan Knavs pravi, da so umirali za ideal pravične družbe in za slovenski jezik. »Poleg ljubezni do slovenskega jezika in želje po pravičnejši družbi so naši padli nosili v sebi tudi ideal tovarištva in prijateljstva. Bili so sposobni tvegati življenje drug za drugega, in kot vemo, so ga mnogi tudi izgubili. Želeli so si, da bi njihovo srce bilo svobodno, da bi lahko ustvarili resnično prijateljstvo, družine in da bi se porajalo novo življenje,« je dejal med letošnjo mašo za partizane.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila.
-
7. 10. 2016 | Mladina 40 | Politika
Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Politika
Milojka Kolar Celarc je med letoma 2011 in 2013, preden je postala ministrica, vodila zavarovalnico Vzajemna, ki jo želi zdaj praktično ukiniti. Bistveni element predloga zdravstvene reforme je namreč tudi opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo preoblikovanje v prispevek, ki bi ga glede na socialni položaj posameznika pobirala finančna uprava. V Vzajemni, kjer poskušajo ministričine načrte že od vsega začetka prekrižati, Kolarjevi očitajo dvoličnost in laži. Trdijo, da je Kolarjeva, ki je danes vneta nasprotnica dopolnilnega zavarovanja, tega nekoč podpirala. Ko je še vodila Vzajemno, je zavarovalne premije zvišala, nato pa jih ni hotela znižati, še celo po tem ne, ko so bili dobički Vzajemne že astronomski. To bi naj bil tudi razlog, da so Kolarjevo aprila leta 2013 razrešili z vrha zavarovalnice.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Družba
Ali je stranka SDS zaradi afere Patria utrpela finančno-materialno škodo? Absolutno. Na tem mestu se lahko z Janezom Janšo zgolj strinjamo. Še več, prepričani smo, da je škoda veliko večja. Če namreč do afere Patria ne bi prišlo, če torej pedantni bančni uslužbenec v avstrijski Lipnici neverjetno nerodnega Walterja Wolfa ne bi prijavil policiji zaradi suma pranja denarja, bi verjetno slovenski posredniki prejeli skupaj 3 milijone evrov provizije, ne pa zgolj ene tretjine tega zneska oziroma 900 tisoč evrov, ki jih je v prtljažniku svojega avtomobila, kot piše v pravnomočno zaključeni sodbi avstrijskega sodišča, v Slovenijo odpeljal avstrijski posrednik. Če bi torej posel tekel brez vmešavanja represivnih organov, bi moralo v Slovenijo steči še vsaj 2,1 milijona evrov; tako sklepamo na podlagi že znanih elektronskih in telefonskih sporočil ter ugotovitev preiskovalnih organov.
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Politika
Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Politika
Nevenka Lekše, predsednica ljubljanskega Rdečega križa, vodja organizacije ZaNas, združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, in članica sveta Onkološkega inštituta, je bila ta konec tedna na počitnicah v Dolenjskih Toplicah. Tam je bila z znanko, ki je zbolela in potrebovala zdravniško pomoč. Kot veleva zdravstveni red, sta poklicali izbrano zdravnico, sicer koncesionarko, zasebnico. »In ta ji je rekla, naj jo peljemo na urgenco. To je bil zame še en dokaz, kako delujejo koncesionarji. Za zasebnike je bistveno, da dobijo glavarino. Če pa so potrebni kakšni posegi, ki dejansko bremenijo njihov proračun, breme prevalijo na javno službo,« pove Lekšetova.
