Borut Mekina
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Štiri največje tobačne multinacionalke, Philip Morris International, British American Tobacco, Imperial Tobacco in Japan Tobacco International, so združile moči proti Sloveniji. Že leto dni usklajeno stopnjujejo pritisk na državne ustanove, predvsem ministrstvo za zdravje, finančno ministrstvo, finančno upravo (FURS) in gospodarsko ministrstvo, pa tudi politične stranke, kot je SMC. Njihovi lobisti iz Ljubljane, Zagreba ali Londona so se v zadnjem letu srečali z več kot 50 funkcionarji in uradniki. Poleg tega so tobačne multinacionalke v Sloveniji naročile celo vrsto raziskav in pravnih mnenj. Njihov cilj je preprečiti strožjo tobačno zakonodajo, ki nastaja v okviru slovenske zdravstvene reforme. Dve ministrstvi, ministrstvo za finance in ministrstvo gospodarstvo, sta očitno pod pritiski že klonili. V uradnih stališčih do predloga zakona, ki smo jih pridobili, ministrstvi ponavljata, kar sta slišali od tobačne industrije.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Ekonomija
Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 43. mesto, kar glede na lani pomeni napredovanje za šest mest. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je ob predstavitvi lestvice dejal, da je »Slovenija ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek,« v Gospodarski zbornici Slovenije pa so bili za odtenek kritičneje razpoloženi. »Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje,« je pripomnil predsednik Samo Hribar Milič in posebej omenil višja mesta naših novih vzornic, vzhodnoevropskih držav od Litve do Poljske.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Ste sami krivi, če dobite virozo? Po letu dni brainstorminga se je slovensko ministrstvo za finance dokopalo do odgovora in predlagalo ukrep »čakalni dnevi«. Oblikovala ga je delovna skupina za pregled socialnih izdatkov, sestavljena predvsem iz zaposlenih na ministrstvu in zaposlenih v vladnem uradu za makroekonomske analize (Umar), torej samih finančnikov. Ukrep je vlada že potrdila in je zdaj v fazi »preučevanja«. Pomeni pa, da bi sicer bolni, torej tisti s prehladom ali gripo, lahko bili na bolniški, vendar bi prve dni ostali brez vsakršnega nadomestila plače. Tako je, če socialno ali zdravstveno politiko krojijo na direktoratu za proračun, od koder so omenjeno delovno skupino vodili.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Ekonomija
Še pred nekaj meseci so bili Roman Repnik, Tomaž Pečnik, Andrej Černe, Alenka Vrhunec in Tadej Gabrovšek na čelu iniciative več kot 150 zaposlenih v Adrii Airways Tehniki, ki so si prizadevali za delavski odkup podjetja. Čeprav so imeli podporo svetovalca v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika, podporo lokalne skupnosti, sindikalnih central, čeprav so v razmeroma kratkem času zbrali več kot pet milijonov evrov kapitala za odkup in poplačilo dolgov, se je vodja Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec novembra odločil, da podjetje raje proda poljskemu holdingu Linetech, med drugim tudi zato, ker naj bi novi lastnik »vzdrževal dobre odnose z vsemi deležniki družbe«.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Politika
Ali tudi vašo državo Natovi uradniki kritizirajo, ker namenjate za vojsko premalo denarja, smo vprašali Urður Gunnarsdóttur, predstavnico islandskega ministrstva za zunanje zadeve. »Ne, takšna kritika nam ni znana,« nam je odgovorila začudena Gunnarsdótturjeva iz Islandije, ustanovne članice Nata, države brez vojske, ki je lansko leto za svojo obrambo namenila zgolj 0,29 odstotka BDP-ja. Slovenija je lani za obrambo namenila trikrat več denarja od Islandije, 0,97 odstotka BDP-ja, pa vendar so začeli nekateri tukajšnji uradniki svariti pred nacionalno katastrofo. Visoki uradniki Nata mrkih obrazov že vsaj od januarja kuhajo mulo, se izogibajo slovenskim vladnim predstavnikom in Sloveniji zbujajo slabo vest, češ da je naša država nesolidarna pri kolektivni obrambi v zavezništvu.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Politika
Ivo Andrić je v svojih romanih nazorno opisoval obdobja miru in vojn v Bosni. Včasih je spokojni mir nepričakovano prerezal manjši, na videz obstranski dogodek, zaradi katerega so se prej miroljubni ljudje, ki so živeli v slogi, spremenili v najhujše sovražnike, v zveri, zaradi svoje etnične ali verske pripadnosti. Andrićevo svarilo pred tridesetimi leti, kot vemo, ni pomagalo. Ampak od tedaj dobro vemo, zakaj je izbruhnila zadnja morija. Zaradi populističnega razpihovanja nacionalističnih idej.
-
Delovanje vsakega državnega organa mora temeljiti na zaupanju. »Zaupanje pomeni, da ti nekdo verjame, da boš naredil vse, kar je v tvoji moči, za skupno dobro. Ne za dobro neke interesne skupine, ampak za dobro ljudi. Vsak državni organ lahko takšno zaupanje izgubi, če govori eno in dela nekaj drugega, oziroma če moč, ki jo ima, ni povezana z vrlinami,« je lani poleti v pogovoru za Mladino povedala odstavljena generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Vodstvo ji ni dovolilo, da bi govorila o aktualnih razmerah v policiji, smo pa z njo lahko govorili o razmerah v ZDA, kjer se je zaupanje med državljani in policijo v nekaterih mestih tako skrhalo, da so mesta začela zapirati policijske postaje.
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Svet
»Ne bodi zloben« je besedna zveza, ki jo je Google že pred 20 leti zapisal v korporacijski etični kodeks in je od tedaj neke vrste moto tega internetnega konglomerata in njegovih zaposlenih. »Ne bodi zloben, če vidiš kaj, kar misliš, da ni prav – spregovori,« piše v zadnji različici pravil iz leta 2018. Ker pa je težko biti hkrati dober in poslovni model graditi na neplačevanju davkov in izkoriščanju monopolnega položaja, je ta fraza zadnja leta postala tarča številnih zbadljivk.
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Program vlaganj v zdravstvo, socialo in razvoj
Jože P. Damijan pravi, da se za mandatarja ni ponudil, ampak je na opozicijske stranke s skupino državljank in državljanov naslovil pobudo za poenotenje. »Nisem mogel gledati proč, ko se razgrajujejo temelji naše države. Ko se izkorišča najhujša svetovna kriza po drugi svetovni vojni kot dimna zavesa, za katero poskuša oblast demontirati našo ustavno ureditev, si podrediti medije, organe pregona in regulatorje trga.« Je pa bil ob tem pripravljen prevzeti mesto predsednika vlade, saj je v Sloveniji »vse preveč pripravljenosti pozivati druge k akciji in premalo pripravljenosti, da bi sami prevzeli odgovornost in se izpostavili«.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Upokojenci podpirajo alternativni predlog
V opozicijskih SD in SAB so vladajočo koalicijo prehiteli in v parlamentarni postopek vložili svoj zakon o demografskem skladu, ki ga imenujejo Slovenske demografske rezerve. V koaliciji želijo kot osrednjo institucijo odločanja uporabiti Slovenski državni holding (SDH), ki danes večinoma upravlja strateške naložbe in na katerega bi prenesli praktično vsa državna podjetja, v opoziciji pa predlagajo enostavnejši pristop.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Če bi parlamentarni sklepi držali, bi v Sloveniji danes digitalni davek že imeli. Junija lani je odbor za finance na pobudo Levice sprejel sklep, da bo vlada pripravila zakon o uvedbi davka na digitalne storitve, ki bi ga moral državni zbor sprejeti do 1. septembra letos.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Petindvajsetega marca je letalo Antonov An-124 v okviru Natovega programa SALIS (začasne rešitve za strateški zračni transport) pristalo na letališču v Bratislavi, kamor je pripeljalo 48 ton zaščitne medicinske opreme. Na krovu so bile zaščitne maske, obleke in rokavice. Naslednjega dne je letalo C-17 v okviru Natove misije pristalo v Bukarešti, tja je po naročilu romunske vlade pripeljalo opremo iz Koreje. Prvega aprila je letalo Antonov An-124, spet v okviru Natovega programa SALIS, že tretjič pristalo na Češkem in pripeljalo 106 ton medicinskih pripomočkov iz Kitajske. Osemnajstega maja je Natovo letalo Antonov An-124 pristalo na Poljskem in pripeljalo 54 ton zaščitne opreme na zahtevo poljskega obrambnega ministrstva. V okviru programa SALIS so v času koronske krize Natove transportne zmogljivosti uporabljale tudi države, ki imajo svoja transportna letala. Največje letalo na svetu, Antonov An-225, je recimo 27. aprila pristalo v Nemčiji, kamor je iz Kitajske pripeljalo več kot 200 ton opreme. Vse to preberemo v Natovih sporočilih za javnost.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
SDS zamenjala glavnega kriminalista
Vse kaže, da se bo policijska preiskava spornega madžarskega financiranja televizije Nova24TV končala. Stranki SDS je uspelo zamenjati direktorja uprave kriminalistične policije, ki je operativno pristojen za ta primer. Novi vršilec dolžnosti direktorja je postal Vojko Urbas. Ta je moral po naših zanesljivih podatkih pred nekaj leti zaradi očitanih mu nepravilnosti in disciplinskega postopka, ki mu je grozil, zapustiti kriminalistično policijo, kjer je bil odgovoren za posebne metode dela, med drugim za prisluškovanje. Njegovo ime pa se je leta 2015 pojavilo v WikiLeaksovih dokumentih, s katerimi je ta razkril posameznike, ki so želeli kupiti posebno kodo za vdiranje v računalnike in nadzorovanje dejavnosti na njih (RCS -Galileo).
-
Tradicionalno so imele države za varnostno grožnjo oborožene sile drugih držav, dokler ZDA leta 2002 niso v svojo vojaško doktrino vnesle novega, veliko bolj neoprijemljivega pojma, to so teroristične grožnje. Na videz majhna sprememba je povzročila premik v vojaškem delovanju ZDA, saj je s terorizmom država začela upravičevati tudi tako imenovane »vnaprejšnje napade«, ne zgolj uporabo oboroženih sil za neposredno obrambo.
-
Romunski tednik Svoboda (Libertatea) je iz predstavništva Krke v Romuniji prejel spletne dokumente, ki obsegajo dobra dva gigabajta in naj bi dokazovali več kot deset let trajajoče podkupovanje zdravnikov, da bi ti predpisovali Krkina zdravila. Da farmacevtska podjetja tako ali drugače spodbujajo prodajo svojih proizvodov, ni nič novega, so pa v objavljeni zgodbi presenetljive neverjetne sistematičnost, premišljenost in utečenost postopkov podkupovanja.
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
Frank Ruda: »To, čemur danes pravimo svoboda, je označevalec zatiranja«
Frank Ruda je danes eden bolj znanih nemških interpretov in poznavalcev Hegla. Sicer predava na škotski univerzi v Dundeeju, a se je v zadnjih letih tesno povezal s številnimi uglednimi slovenskimi filozofi in se vključil v tukajšnje polemike. Že leta 2015 smo v slovenskem prevodu dobili njegovo prvo pomembnejšo knjigo Heglova drhal, minuli teden pa že novo delo z nekoliko izzivalnim naslovom Ukinimo svobodo – zagovor sodobne rabe fatalizma, ki jo je filozof Simon Hajdini označil tudi za malce osvobajajočo: v poplavi priročnikov za uspeh in v obdobju obsedenosti z uspešnostjo naj bi bil to priročnik z nasveti, kako ne uspeti (in pri tem uživati).
-
V zadnjih 20 letih se je ob rojstvu pričakovana življenjska doba v Sloveniji podaljšala za več kot pet let. Otroci, rojeni okoli leta 1999, lahko pričakujejo, da bodo dočakali 76 let, otroci, rojeni leta 2018, pa se že lahko nadejajo, da bodo umrli pri približno 81 letih. A ta za mlajše spodbudna novica je z novim letom zamorila številne starejše.
-
V času demokratičnega vrenja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Sloveniji vzniknilo široko mirovniško gibanje, ki so ga sestavljale številne civilnodružbene organizacije in tudi nekatere politične stranke. Da vojska zagotavlja varnost, je iluzija, so trdili njihovi pripadniki, nasprotno, njen obstoj kvečjemu vzdržuje in spodbuja morebitne napetosti. V slovenski ustavi je še vedno mogoče najti sledi te politike iz obdobja, ko je v nekdanji skupščini še obstajala »komisija za mirovno politiko« ali ko so si parlamentarci prizadevali za sprejem Deklaracije za mir. Pri zagotavljanju varnosti »izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, piše v 124. členu ustave.
-
V institucijah EU je razlikovanje med zaposlenimi na podlagi državljanstva prepovedano; načeloma so vsi zaposleni v njih »nadnacionalni« predstavniki, ki morajo upoštevati skupni interes. Hkrati pa morajo biti v skladu s kadrovskimi predpisi uslužbenci EU zaposleni tudi »geografsko uravnoteženo«. V ta namen v evropski komisiji redno izračunavajo nekakšne orientacijske vrednosti, ki so v pomoč kadrovskim službam in povedo, ali v posamezni instituciji oziroma na vodstvenih položajih primanjkuje državljanov iz te ali one države.
-
Ko ženske na oblasti niso več redkost
V začetku decembra je Sanna Marin postala finska predsednica vlade. Novica je v svetovnih medijih odmevala predvsem zaradi njene starosti in spola. Stara je 34 let in je najmlajša premierka na svetu. Kar pa še ni vse. Novo finsko vladajočo koalicijo poleg Marinove, ki je socialdemokratka, sestavlja še Sredinska stranka, ki jo vodi Katri Kulmuni, stranka Zelenih, ki jo vodi Maria Ohisalo, Levo zavezništvo, ki jo vodi Li Andersson, in Švedska ljudska stranka, ki jo vodi Anna-Maja Henriksson. Vse so ženske. Od 19 ministrov je v vladi kar 12 žensk, toliko, da jo nekateri označujejo za spolno neuravnoteženo in slepo za nekatera »moška« vprašanja.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Spoštovani gospod premier Viktor Orbán, vodja velike stranke Fidesz, vzornik mnogim politikom na vzhodu in največjim v Sloveniji, luč naprednih sil in svetilnik nove demokracije!
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Ko smo leta 2014 prodajali Adrio Airways, so številni komentatorji vzklikali, da je treba to izgubarsko podjetje čim prej prodati, da se na njem ne bodo pasli domači lobiji. »Prodajmo Adrio Airways,« so pisale Finance in vse druge rešitve označevale za komunizem in pajdaški socializem. Tako je Slovenski državni holding (SDH) oziroma vlada pohitela in nacionalnega prevoznika prodala prvemu, ki je prišel mimo. Bolj ali manj naključno je bil to neki sklad iz davčnih oaz, v katerem so sedeli finančni »eksperti« brez letalskih izkušenj.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Pregled leta: Sprenevedavo zavlačevanje
Pisanje o »dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju« že nekaj časa ni več pisanje o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, torej denimo o tem, da tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od nas na leto poberejo za 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480. Ali 60 premalo, kolikor jih gre za najrazličnejše administrativne stroške, plače, provizije.
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Letos smo si Slovensko obveščevalno službo (Sova) pošteno privoščili. Njihovi agentje so bili na sejah parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (Knovs) verjetno večkrat kot na delovnem mestu, v slovenski javnosti pa se je glede njihovega dela razširilo več neslanih šal: Če si anonimen, se zaposli v slovenski tajni službi, potem te bo poznala vsa Slovenija, je bila ena. Drugo, realnejšo smo lahko spremljali v živo: V nekem trenutku so začeli člani Knovsa dnevni red seje usklajevati kar prek Twitterja. Če bi James Bond obstajal, bi ga verjetno kap.
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Družba
V časopisu Delo je bil ta teden objavljen celostranski oglas enega največjih izdelovalcev orožja, ameriške korporacije Northrop Grumman. Na oglasu je slika njihovega brezpilotnega letalnika Global Hawk in pripis, da podjetje čestita Natu za »prvi čezoceanski polet s sistemom nadzora kopnega z zraka«. Leta 2012 so namreč države članice Nata podpisale 1,3 milijarde evrov težko pogodbo za nakup petih brezpilotnih letal Global Hawk. Denar zanje je prispevala tudi Slovenija, in sicer skupaj 6 milijonov evrov. Prvi od petih brezpilotnikov pa je 22. novembra po 22 urah leta iz Kalifornije pristal v italijanskem oporišču Sigonella.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Politika
Severnoatlantsko zavezništvo, Nato, je ta teden praznovalo 70-letnico obstoja. Voditelji držav članic so se sestali v Londonu, srečanje pa je zaznamovala že nekaj dni stara trditev francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je Nato »možgansko mrtev«. Macron je ob prihodu na srečanje navedel več vprašanj, ki ga mučijo. »Kdo je naš sovražnik?« In: »Kako naj se skupaj borimo proti terorizmu?«
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Nemško ustavno sodišče je ta teden sprejelo sklep, ki je zanimiv tudi z vidika sedanje reforme socialnih prispevkov v Sloveniji. V Nemčiji lahko socialne službe pod določenimi pogoji prejemnike socialnih pomoči »kaznujejo«. Če denimo brezposelni zavrnejo ponujeno zaposlitev, ne sodelujejo na usposabljanju, ne pridejo na pogovor za službo ali ne morejo dokazati, da so zaposlitev iskali, jim lahko država socialno pomoč zniža za do 30 odstotkov za tri mesece ali celo za 60 odstotkov, če recimo svetovalec na zavodu za zaposlovanje presodi, da prejemnik ne sodeluje z zavodom. Pogostim prekrškarjem lahko socialni delavci za tri mesece celo odvzamejo celotno nadomestilo.
-
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Še preden se je minuli teden Petrolov nadzorni svet z zdaj že bivšim predsednikom uprave Tomažem Berločnikom dogovoril za sporazumni odstop uprave, so se oglasili v Združenju Manager, katerega član je Berločnik. Opozorili so na rekordno poslovanje in uspešno prestrukturiranje Petrola v času njegovega mandata ter opozorili na demonstracijski učinek morebitne zamenjave vodstva: »Z morebitnim rušenjem uspešnega vodstva bi tisti, ki ga želijo odstaviti, oziroma vladajoča politika posredno sporočili, da jim je malo mar za družbeno blaginjo in dobrobit največjega slovenskega podjetja, s tem pa za več kot 5000 ljudi, oziroma da so jim pomembni le lastni, parcialni in politični interesi. Zato v Združenju Manager ostro nasprotujemo morebitni menjavi vodstva iz političnih razlogov, s tem pa tudi političnim igricam, ki prepogosto delajo škodo gospodarstvu in družbi,« so zapisali.
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Madžarski opoziciji je končno uspelo. Vladajoča stranka Fidesz premiera Viktorja Orbana, ki zadnjih devet let v državi vlada z ustavno večino, je na nedeljskih lokalnih volitvah izgubila več županskih položajev, med drugim tudi glavnega v Budimpešti. Za las sicer. Opozicijski kandidat Gergely Karacsony, skupni kandidat socialistov (MSZP), Demokratične koalicije (DK), Parbeszeda (Dialog) in stranke mladih Momentum, je namreč osvojil 50,6 odstotka glasov, dosedanji župan iz Fidesza Istvan Tarlos pa 44,3 odstotka. Poleg tega so opozicijska zavezništva Fideszu odnesla še županska mesta v Pecsu, Miskolcu, Szombathelyu, Egerju in drugje.
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Zadnje Adrijino letno poročilo, ki ga nemški lastniki kljub zakonski obvezi vse do stečaja podjetja niso objavili, potrjuje indice, da so lastniki podjetje zadnje leto finančno izčrpavali. Poročilo kaže, da je imela družba lani za skoraj 19 milijonov evrov izgube, 14 milijonov negativnega kapitala in 34 milijonov kratkoročnih posojil – skupaj torej skoraj 70 milijonov evrov »dolgov«. In to čeprav so se Adrijini prihodki v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 12,5 odstotka ali za skoraj 20 milijonov evrov. Ko so leta 2016 Adrio kupili Nemci, je imela osem milijonov evrov kapitala.