Bernard Nežmah
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Pamflet
Komentar / Svetniki namesto svobode
Agencije merjenja javnega mnenja in medijske slike so v ZDA napovedovale, da zna zmagati Kamala Harris oziroma bo v najslabšem doživela tesen poraz. Potem pa se je zgodila odločna zmaga Donalda Trumpa, tako po številu glasov kot elektorjev. Čudež? Nepojasnjeni preobrat v glavah volivcev, ki so se namesto za demokratko odločili za fašista, ki so namesto dobrega izbrali zlo?
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
V zadnjih letih se je nabrala vrsta prevodov s to tematiko: od režiserja Herzoga Hoja v ledu, pisatelja in popotnika Kaggeja Hoja do filozofov Thoreauja Hoja in Grossa Filozofija hoje.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Pamflet
Tik pred koncem predsedniške kampanje v ZDA sta časnika Washington Post in Los Angeles Times objavila nov uredniški credo, po katerem ne bosta kot instituciji podprli nobenega izmed kandidatov. Gesta, ki stoji na načelu nepristranosti, saj se izmika medijski agitaciji, v kateri deluje časopis kot propagandna strankarska mašinerija.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Temo je švedski profesor človeške ekologije predstavil v minuciozni argumentaciji, v kateri se ni postavil a priori na eno stran, ampak je brskal po zgodovinskih dokumentih iz Anglije in Škotske 19. stoletja, iz katerih je postalo razvidno, zakaj je stroj na paro premagal vodno kolo. Izhodiščna dejstva so bila odločno na strani vodne energije: brezplačen vodni energent ob znatno daljšem roku trajanja vodne mašinerije. Toda potem ko si je ogledoval detajle, se je tehtnica nagnila na drugo stran. Tok rek je nestabilen, sploh takrat, ko pridejo sušna obdobja. Rešitev gre v smer gradnje prekopov, za to pa je nujna ubrana kolektivna akcija. Premog je zanesljivo dostopen na trgu vsakemu podjetniku, tu pa je potrebna skupna investicija posameznih tovarnarjev z diametralno nasprotnimi interesi, ki se ji pridružuje še hendikep pridobivanja delovne sile. Parne tovarne so gradili v obstoječih mestih, vodne gigante pa so postavljali ob rekah na podeželju, kar je produciralo fantomska naselja sredi divjine. Ob tem je pristaviti še fenomen »slabega« izkoristka delavcev: v parni tovarni delajo redno po urniku, v vodni ob sušah stroji često stojijo.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Pamflet
Moč SDS kot največje opozicijske stranke sega le do izrekanja kritik in odpiranja posameznih tem v parlamentu. Nima vzvodov niti za ustanovitev parlamentarne preiskave o sumljivih poslih podjetij aktualnega premiera. Že mesece jih s proceduralnimi zapleti in s svojo odločitvijo, da to ni v skladu s postavo z lahkoto ustavlja ena sama oseba - skupščinska predsednica Urška Klakočar Zupančič. A pred dnevi ji je uspelo neverjetno: takoj potem, ko je oznanila zahtevo o preklicu referenduma, so jo podprle vse stranke. Čas, ki je bil potreben, da so se z njo poenotili največji politični antagonisti, je frapanten - 3 ure! Od kod ta čudež? Zakaj vlada in opozicijska Nova Slovenija niso vztrajale? SDS namreč ni najavila nikakršnega predreferendumskega boja, še več, napovedala je svojo abstinenco, umik iz kampanje, rekoč, da v njej sploh ne bo sodelovala. Očitno so to pot vsi na mah presodili, da bi jim čas kampanje uničujoče škodoval. Paranoja ali dejstvo?
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Mihail Afanasjevič Bulgakov: Bela garda
Bela garda je roman o sovjetski državljanski vojni, ki je v nekaj odlomkih izšel v literarnih revijah, pisatelj pa ga je napisal z mislijo, kako bi zapisal prepovedano. Bil je namreč simpatizer carske Rusije, katere predstavniki so pod komunizmom veljali za izmečke družbe, in nasprotnik nasilja, ki so ga vršili Stalinovi boljševiki. Idejna norma je zapovedovala črno-belo pravljico, izmaknil se ji je tako, da pozitivcev v delo sploh ni neposredno vključil, nastopajo le v govoricah in mitih, negativce pa je opisoval v njihovi simpatični pitoresknosti. Bela garda je obkoljena v mestu brez imena, v katerem vlada nadrealizem. Nihče ne ve, kaj se dogaja, kdo je streljal na koga. Tam so nemški junkerji, samooklicana Hetmanova ukrajinska oblast, ruske carske čete, v bližnji Odesi so se izkrcali odredi Senegalcev, zunaj pa boljševik Petljuga, poveljnik armade, ki je nihče ne vidi, a večina verjame, da šteje vsaj milijon vojakov. Nobenega reda, nobenega uvida. »Nemški vojaki, ki so imeli slabo navado, da so se ponoči sami potikali po okolici, so začeli izginjati. Ponoči so izginili, podnevi pa se je izkazalo, da so jih ubili.« Avtor popisuje dogodke, obnašanje in smrti lahkotno, dobesedno mimogrede in z razdalje kronista, ki poudarja individualizem, vzvišen nad ideološkim in vojaškim angažmajem. Denimo poveljnika topniškega voda, ki je pesnik in bonvivan, postopa s cilindrom na glavi, recitira svoje domislice v salonih, potem pa utrujen zaspi, ne da bi enoto odposlal na bojni položaj.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Pamflet
Komentar / Ovadba proti meni je napad na državo
Policija je ovadila predsednika vlade po 264. členu kazenskega zakonika: kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Alain de Botton: Utehe filozofije
Med slovenskimi bralci so znane njegove uspešnice Umetnost potovanja, Kako ti Proust lahko spremeni življenje, Skrb za status, najbolj pa Utehe filozofije, katere prevod že dve desetletji doživlja nove izdaje. V tem delu avtor demonstrira uporabo filozofije pri soočanju s travmami, kot so trpljenje, ker si premalo priljubljen, tegobe misli, da imaš premalo denarja, občutki, da te imajo za norca, bolečine po koncu ljubezni etc.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Pamflet
Referendum je oblika vseljudskega odločanja, ki pa je smiselno in demokratično samo tedaj, ko je v deželi omogočeno široko soočanje argumentov za in proti. Pred leti je enega razpisal tedanji premier Miro Cerar, na njem s somišljeniki celo zmagal, a je Ustavno sodišče rezultat razveljavilo, saj je v času pred referendumom vlada iz proračuna financirala samo svojo agitacijo, medtem ko nasprotnikom ni dodelila niti beliča, kaj šele enakega zneska.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Pamflet
Komentar / Dezinformacijska čuda
Slovenski premier je nastopil na generalni skupščine Združenih narodov. Gledalci slovenskih televizij so gledali odločnega moža, ki tolče s pestjo po govorniškem pultu in poziva izraelskega vladnega predsednika Benjamina Netanjahuja, naj iz Gaze odpelje talce in konča vojno. Na publiko v domovini je pustil močan vtis. Kot igralec ali politik?
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Richard Brennan: Znova v ravnovesju
F. M. Alexander (1869–1955), avstralski igralec, je razvil posebno tehniko, ki je postala alternativna oblika zdravljenja in velja za komplementarno sodobni medicini. Brennan je bil več kot tri desetletja učitelj te tehnike, je predavatelj in pisec številnih knjig. Njegova tarča je 80 odstotkov prebivalstva zahodnega sveta, saj ima toliko ljudi težave z bolečinami v hrbtenici, ki so očitno posebna oblika epidemije. Z njo se ukvarjajo ortopedi, fizioterapevti, maserji, kirurgi, učitelji pilatesa in joge, kiropraktiki, akupunktura etc. Avtor knjige pa sledi preprosti Alexandrovi misli, da je vzrok težav v nepravilni drži oziroma gibanju telesa. Ugotoviš, kaj počneš napak, in boš spet fit? Tu nastopi težava – človek, ki dolga leta napačno uporablja telo, to počne popolnoma spontano, predvsem pa je izgubil občutek zaznavanja telesa, tako da sam zlepa ne prepozna izvora svojih težav. Moraš torej na tečaj, ki je v praksi že stoletje, kar mu daje kredibilnost, da je očitno uspešen. Večina drugih metod ponuja preoblikovanje telesa z rednim delanjem ustreznih vaj, ta je elegantnejša – vrniti se je k začetkom. Otroci, prvobitna ljudstva Aboriginov, Berberov in Indijancev tovrstnih težav nimajo. Ob izdatni količini gibanja evidentno sledijo prvinskim vzgibom, sodobnik bi se moral naučiti prvih korakov: kako dihati, kako sedeti, kako pobrati predmet, kako hoditi. Poanta torej ni, kako izvežbati telo, da bo bolj čvrsto in prožno, temveč kako telo drugače uporabljati. Smo torej na koncu človeške civilizacije, ko posameznik ni več sposoben elementarnih potez in gibov. Ko za običajna opravila čezmerno uporablja mišice in s tem ustvarja pretirano mišično napetost, namesto da bi znal v sebi poiskati ravnovesje.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Pamflet
Pod premierom Robertom Golobom se dogajajo mirakli. Ko mu je nedavno odstopil šolski minister Darjo Felda, je v hipu potegnil ime naslednika - Vinka Logaja. Ta je kot direktor Zavoda za šolstvo že pred časom napovedal, da bo septembra predčasno končal mandat, ker da se bo upokojil. Želja po upokojitvi je bila tako silna, da je sklenil opustiti pomembno javno funkcijo. A mož, ki je še včeraj sklenil končati delovno kariero, je danes na novo zaživel in zdaj postaja kandidat za ministra. Besede premiera ustvarjajo čudežne preobrate.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Avtor resda piše o miraklu, ki ga je inscenirala partijska tajna policija – svetnik je po čudežu premaknil roko –, toda še večji mirakel je njegov istoimenski roman, ki je bil na Češkem ena najbolj branih knjig, čeprav je v knjigarnah sploh niso prodajali. Pisatelj, ki je konec šestdesetih let emigriral, ga je objavil leta 1972 v Kanadi na osrednjo temo praške pomladi ’68, a je bil v domovini prepovedan. Pretihotapljeni izvodi, ki so krožili iz rok v roke, so bili tako zdelani, da so jim rekli kar »solatna izdaja«.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Pamflet
Antropolog David Graeber je knjigo Bulšihti vpeljal z dogodkom v Španiji, kjer se je izkazalo, da je državni uslužbenec več kot šest let prejemal plačo, ne da bi kdo opazil, da v tem času sploh ni hodil v službo; doma je namreč proučeval spise filozofa Barucha Spinoze. Iz tega in podobnih primerov je izpeljal poanto o nesmiselnosti številnih delovnih mest, na katerih zaposleni nimajo kaj delati in se potem pretvarjajo z dajanjem vtisa, kako so do vratu zaposleni.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Redno jo najdemo v časopisih, kjer kratek članek razkrije vse modrosti. Evolucijski antropolog Pontzer pa jo razčleni na skoraj 500 straneh.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Pamflet
Premier Robert Golob je že pred evropskimi volitvami najavil slovenskega kandidata za komisarsko mesto v EU v podobi Tomaža Vesela. Celo njegovi koalicijski partnerji so tedaj zastrigli z ušesi, saj se z njimi ni posvetoval. Toda mož je bil odločen in vlada ter za njo parlament sta podprla njegovo izbiro. Iz Bruslja je nato prišel glas predsednice Ursule von der Leyen, da želi, da vlade pošljejo po dve kandidatski imeni - moško in žensko. Toda prvi mož vlade je bil odločen - mi ne bomo spreminjali svoje odločitve. Goreče ga je podprla tudi vodja Levice Asta Vrečko, rekoč, da je izbira Vesela suverena pravica slovenske države. Potem pa pride iz vladnih vrst novica, da je njjihov izbranec odstopil.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Chantal Delsol: Konec krščanske civilizacije
Filozofinja in katoličanka liberalno-konservativnih nazorov začne štetje s časom, ko krščanstvo postane državna religija, ko poseže v najširše pore družbe. Danes je v politični manjšini, celo s poslednjima režimoma, ki sta krščanske vrednote propagirala, s frankizmom in fašizmom, se več ne postavlja. Sočasno vznikajo nove oblike religije, kamor prišteje tudi ekološka gibanja.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Pamflet
Ko je francoski zgodovinar Robert Muchembard l. 2000 objavil Zgodovino hudiča, je izpostavil, da se je v evropskem imaginariju razmahnil med 13. in 15. stoletjem, kar pa ni naključje: cerkvena in fevdalna oblast je z njim dobila absolutno zlo. Toda, ker se je pojavljal le na freskah, ga ni bilo mogoče locirati in se boriti proti njemu. Zakaj se je angažiral silni aparat zoper sovraga, ki ga ni bilo mogoče ugnati? Preprosto, hudičevo delo so iskali v posameznikih, ki so se upirali dogmam postave. Vsakdo je bil lahko zapeljan, naloga biričev, sodnikov, vladarjev in škofov je bila preveriti, v komu je našel svojega glasnika. In namesto hudiča so preganjali dvomljivce, heretike, ki so dvomili v nezmotljivost oblastnikov, številne misli in stavki so postali prepovedani, s pomočjo hudiča so torej vzpostavili družbo, ki je temeljila na strahu in absolutni podrejenosti.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Ameriški antropolog in anarhistični aktivist Graeber (1961–2020), ki je objavljal prodorne kritike birokracije, pisal o zgodovini dolga in se zavzemal za univerzalni temeljni dohodek, je tu obdelal posebni fenomen bulšihtov: množice del, pri katerih se zaposleni pretvarjajo in dajejo videz, da delajo. Udari z absurdom, ko španski javni uslužbenec šest let sploh ni hodil v službo, a je prejemal plačo, pa tega nihče ni opazil. Drugod s cinizmom, ko so odpustili učitelja, potem pa ga zaposlili v državnem uradu, kjer je proučeval družbene posledice odpuščanja učiteljev. Trume uradnikov, zaposlenih v oglaševanju, kulturi, programiranju, a tudi v bankah, zavarovalnicah in zdravstvu, se danes ukvarjajo s tem, da merijo in ocenjujejo, kako uspešno delajo drugi. Poplava nepotrebnih in nekoristnih služb, ki so jih nekoč producirali komunistični režimi, je zajela ves zahodni svet. Nova socialna pravičnost, ki ljudi zaposluje, četudi za to ni ekonomskega razloga? Nikakor, ko je programer v veliki banki ponudil program, ki bi aparat 60 tisoč zaposlenih zmanjšal za 46 tisoč (!), so ga vodilni odpustili. Zakaj se niso odločili za ta ekstra profit? Preprosto, tako bi izgubili množico podrejenih vazalov in s tem družbeno moč. Novi fenomen bulšihtov tako poveže s fevdalizacijo in formiranjem razreda menedžerskih fevdalcev. Od kod pa jemlje objekt analize? Ko je objavil revijalni članek o bulšihtih, so ga posamezniki zasuli s pismi, v katerih so opisovali svoje nesmiselne in duhamorne zaposlitve, uničujoče duševno stanje, ko človek nima nobenega vpliva na okolico. Ne le sleherniki, podobno se godi v filmski industriji, kjer namesto nekdanjega vrhovnega producenta, ki je odločal o scenariju, sedaj odločajo producentska mnoštva, v katerih bo vsak spremenil vsaj po en stavek predloge, da upraviči svojo zaposlitev. Nekoč znanstvena fantastika je postala običajna praksa sedanjosti.
-
23. 8. 2024 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Zdenko Vrdlovec: Matrica fikcije
Delo, ki je razčlenjeno na skoraj 30 poglavij, začne s prizori iz prvih nemih filmov, a takoj prestopi v poslikave v jamah, kot sta Altamira in Lascaux. Da bi razumeli sedanjost, je potreben skok 17 tisočletij v preteklost. Knjiga se bere kot napet film: bralec ne ve, kam ga pelje tekst, kaj bo tema naslednjega poglavja, a z zanimanjem vztraja. Vsebina prvih jamskih poslikav so živali, edina človeška podoba je mrlič. Podobno, a hkrati drugače v antiki, kjer podoba zaznamuje odsotnost, zlasti v Rimu, kjer ima plemstvo pravico do posmrtne maske, pravico do odtisa za potomstvo. Toda koga predstavlja podoba? Torinski mrtvaški prt je neposredna vez s Kristusom in njegovo smrtjo; znanstvena ekspertiza je po sledeh telesnih sokov dokazala, da je podoba res Kristusova. Ampak to je le ahiropoetična podoba odrešenika. Kje najti natančnejši posnetek upodobljenih? Jasno, ogledalo, najsibo antično na kovini ali stekleno s pozlačenim okvirjem, ki je v Franciji 18. stoletja stalo več od Rafaelove slike, kar je napovedovalo smrtni udarec slikarstvu. Avtor svojo pot tlakuje s citati in anekdotami iz literature, etnologije, umetnostne zgodovine, kajpak filozofije, tako da prinaša še kulturno zgodovino tem, kot so odtisi, dvojniki, narcisi, matrice fikcije, figura hudiča; slednjo je konec srednjega veka v liku Princa teme lansirala religiozna in monarhična oblast in z njo vzpostavila socialni model, ki je krepil versko pobožnost in civilno ubogljivost. Od jamskih, posmrtnih, zrcalnih in slikarskih podob nas delo pripelje do fotografije in od nje do filma, ki je umetnost perspektive, posnemanja, iluzije, še zlati trompe l’oeil.
-
16. 8. 2024 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata
Naslov dela, katerega pomen je v angleškem, francoskem, španskem, srbskem in večini drugih prevodov dnevnik praznine, je v slovenskem prevodu kalk nemškega in italijanskega naslova. S tem kajpak potegne bralca, ki bo kratkemu romanu sledil do konca, domislico namreč avtorica prav spretno vrti med – je res ali ni. A četudi se počuti opeharjenega, novi literatki nima kaj očitati, saj je sam precenil moč besede briljantno: peripetije, osrednja junakinja in slog knjige pač ne povzdignejo med velika dela.
-
9. 8. 2024 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Marie-Janine Calic: Tito – večni partizan
Za slovenske bralce knjiga ne pade z neba, tema jim je blizu iz osebnih izkušenj, družinskih spominov, predvsem pa prek treh voluminoznih biografij: Vladimirja Dedijerja, Slavka in Iva Goldsteina ter Jožeta Pirjevca. Kaj torej prinaša avtoričin pogled z distance?
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel: Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha
Tako so samo v slovenskem prevodu v zadnjem letu izšle tri knjige o dobi nacizma: po uničenju Judov, pravicah živali pod nacizmom sedaj še seksualna zgodovina. K temu je dodati še deli izpred nekaj let o drogah in nemški govorici v tretjem rajhu.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Jasmina Jerant: Primer: Anhovo: med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo
Ki seže v zgodovino cementarne v leto 1921 kot v historiat medicinskih spoznanj, ki so v Evropi že v 19. stoletju dokazala nevarnost azbestnih vlaken in prahu. Zakaj so v proizvodnji cementa dodajali azbest kot ojačitveno sredstvo, ko pa bi ga lahko nadomestili z drugimi nadomestki? Za industrialce je prinesel večji profit, čeravno za ceno zdravja ljudi in okolja.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Pamflet
Po ponovni izvolitvi za predsednico Evropske komisije je Ursula von der Leyen pozvala države članice, da za komisarje predlagajo po dva kandidata: moškega in žensko. Pač v skladu z načelom enakomernega zastopanja spolov v politiki. Slovenski premier Robert Golob je poziv odločno zavrnil, češ da bo njegova vlada predlagala le enega kandidata - Tomaža Vesela. Njegov odločni ne bruseljskemu diktatu.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Rüdiger Safranski: Goethe in Schiller: Zgodba o prijateljstvu
Nemški filozof in pisatelj Safranski ju je združil v prijateljstvu, a ne tam, kjer bi pričakovali: zbližale ju niso ne geste, ne dialogi, ne hobiji, ne druščine, pač pa krucialna razlika med njima. Prvi je veljal za naravnega genija, drugi je to postal s pisanjem. Ko je Goethe snoval svoja dela, ni imel v mislih, kako ga bodo sprejeli vojvoda in širna publika, zanj je kot fatalni bralec štel le Schiller, et vice versa. Nekoč sta skupaj anonimno izdala poetske vragolije Ksenije (1796), polne epigramov in polemičnih stihov, ki so razvneli občinstvo. To je seveda vedelo, da sta avtorja, ne pa, kdo je kaj napisal. Bila sta ženerozna: Goethe je prijatelju odstopil idejo Viljema Tella, v letu, ko je Schiller dominiral v ustvarjalnem zanosu, pa se je Goethe preventivno odtujil, da bi ne kalil prijateljstva. Prizadevala sta si, da bi si bila enaka, dobesedno – ko je Schiller umrl, preživeli kajpak ni šel za pogrebom, je pa dve desetletji kasneje po prekopu kostnice postavil na pisalno mizo prijateljevo lobanjo. Tako drobna stvar, kot je smrt, prijateljstva pač ne pokoplje.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Pamflet
Komentar / Himna drevesu in bazenom
Drastično visoke temperature, zaradi katerih ARSO razglaša oranžne alarme, so pravzaprav božji dar. Eden redkih trenutkov, ko moderni meščan začuti smisel narave. Če bo avto parkiral pod soncem, se bo ta pregrel prek 60 stopinj Celzija - kot je v odličnem avtorskem članku prinesel portal N1 -, če pa ga bo zapeljal pod senco orjaškega drevesa, se bo nato lahko odpeljal v več kot 30 stopinj hladnejšem vozilu.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Manca Erzetič: Hermenevtika pričevanja
Prav take travme so objekt knjige, ki se posveča posebnemu tipu pričevanj – izkušnjam totalitarizma, ki so jih ubesedile žrtve nacizma v koncentracijskih taboriščih in komunizma na Golem otoku. Toda enostavna pot se takoj zaplete: ubiti molčijo, v njihovem imenu govorijo preživeli. Toda ti, ki so preživeli Auschwitz, nosijo s seboj občutek krivde, da so ostali živi, morda celo na račun pobitih. A četudi to preidemo, nam ne ostane priča nasploh. Pač pa priča, ki ostane priča (Boris Pahor), priča, ki se odpove priči (Primo Levi), priča, ki postane nepriča (golootočan Marijan Rogić), in od tod še tri variante: nepriča, za katero hočejo, da je priča (Adolf Eichmann), nepriča, ki hoče biti priča (Jovo Kapičić, vrhovnik Golega otoka), in neprava priča (Edvard Kocbek).
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Pamflet
Komentar / Politizacija javnih medijev
Komaj so trije krajani Krškega v prispevku RTV SLO potožili nad smradom, ki se širi iz tovarne papirja VIPAP, že so prejeli tožbo, ki od njih terja odškodnino tisočaka in javno opravičilo, ker da so krnili ugled in dobro ime papirniškega podjetja. Gesta zastraševanja korporacije, ki jemlje človeku pravico, da svobodno spregovori o onesnaževanju okolja v svojem kraju.
