Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Račun za medijsko enoumje

    Projekt gradnje kanalizacije nad osrednjim vodnjakom v Ljubljani je naposled prišel na sejo parlamentarnega odbora za okolje, kjer so se z argumenti naravovarstvenikov in kmetov soočili v parlamentu. In rezultat je bil presenetljiv: ne le SDS, tudi poslanci iz koalicijskih strank so izrazili resno zaskrbljenost. Poslanec SMC Gregor Perič (SMC) je denimo Jankovićev projekt uvrstil kar v potencialni priročnik, kako se ne vodi projekta in kako se ne črpa evropskih sredstev. Na odboru pa je nastopil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Aleš Prijon, ki je povedal, da mestna občina še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020

    Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Pok berlinskega kanala

    Pred 30 leti je padel Berlinski zid, ki je simboliziral konec komunizma v vzhodni Evropi. Obdobja torej, ko so uradni mediji služili kot propagandni aparat, ki je prikazoval realnost po željah komunističnih partij, in ki ni dopuščal parlamentarnega sistema, kjer bi s pogledi komunistov lahko polemizirale in tekmovale druge politične stranke. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Državni sovražnik in faraonove sanje

    Mediji že kar nekaj časa prinašajo podatke, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti na najnižjo raven po padcu banke Lehman Brothers. Tudi zgodovina kapitalizma je postala predvidljiva: krizi konec devetdesetih, je desetletje kasneje sledila naslednja in po ustaljenem ciklu je pred nami nova. In Banka Slovenije je s pogledom v prihodnost zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, sploh, ko je zaznala poskočno rast potrošniških in stanovanjskih kreditov. Skratka, preventivni ukrep, da morebitni šok ne bi bil fatalen. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld: Več kot med

    Švicarski režiser Imhoof, avtor izjemnega dokumentarca o življenju in preživetju čebel iz leta 2012, je skupaj z novinarjem Lieckfeldom istega leta objavil tudi knjižno različico. Film z močjo podob in kontrastov je seveda neprimerno močnejši, toda tekst je natančnejši in bolj poglobljen. Številne knjige o čebelah prinašajo podobe njihovega bivanja, tokratna pa daje poudarek smrti – čebele umirajo zaradi pesticidov in industrializacije. Ta sociološki uvid ravna globalno, saj poudarja razlike med različnimi vrstami čebel: med evropsko medonosno čebelo, bukfaško, azijsko, sibirsko in afrikanizirano. Zajedavec varoja desetka po Evropi, v Aziji je veliko manj uspešen; tamkajšnje čebele imajo namreč hitrejši razvoj zalege in sposobnost »abortusa«. V svetu biznisa je ideja križanja in uvoza drugačnih vrst redna praksa. Pred pol stoletja so v Evropi preskušali sibirsko, ki naj bi imela večjo sposobnost produkcije medu, a kaj, ko je s seboj prinesla uničujočo pršico. Še huje je bilo v Braziliji, kjer je znanstvenik Kerr križal različne vrste čebel in postal znan kot čebelarski frankenstein, saj je res vzredil čebele, ki so nabrale veliko več medu, a ga niso hotele prepuščati čebelarjem, in ti so v ducatih umirali zaradi smrtonosnih pikov. Poseben izziv so našli v Avstraliji, kjer so ugotovili, da imajo divje čebele, ki ne živijo v panjih, bistveno močnejši imunski sistem in nimajo težav z varojo; idealno, a brez produkcije medu v panju. Zatorej poskušajo z načrtom, kako nekaj njihove odpornosti prenesti na avstralske panjske čebele. Knjiga, ki poleg problema insekticidov odpira še vprašanje izkoriščanja čebel. Žal pa napisana brez imenskega in pojmovnega indeksa. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Zločin nad zemljo

    Predsednik vlade Marjan Šarec postaja karikatura premiera. Ko so mediji javili, da v Petrolu odstavljajo direktorja Tomaža Berločnika, je sam povedal, da nasprotuje tej odstavitvi, ker poslovni rezultati kažejo, da prvi mož naftnega giganta dela dobro. Po rezu v vrhu Petrola pa se je čudil, katere sile zunaj LMŠ vodijo politiko v enem največjih državnih podjetij. Premier očitno nima vpliva na najbolj izpostavljene kadrovske poteze, veliko uspešnejši pa je pri iskanju službe za svojo nekdanjo igralsko sodelavko enigmatično lepo N. v obveščevalni agenciji SOVI. Gospo so po pisanju Požareporta, ki ga ni nihče demantiral, zaposlili in takoj poslali na tečaj angleščine. Komedija - iščejo nekoga, ki bi pozorno spremljal tuje medije, potem pa izberejo takšno kandidatko, ki sploh nima potrebnih jezikovnih kompetenc. Ko bi izbirali kuharja, bi nad kuharskimi mojstri zmagal nekdo, ki se dotlej s profesionalnim kuhanjem še ni ukvarjal in bi ga jadrno poslali v šolo za kuharja!????? Več

  • Bernard Nežmah

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Charlan Nemeth: V zagovor svojeglavih

    V čem je torej problem idilične skupnosti, kjer so vsi istega mnenja? Nobenih razprtij in nikakršnih konfliktov v spokojni vladavini konsenza. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Eksodus v Ljubljano

    V Lenartu v Slovenskih Goricah je konec tedna izbruhnil večji požar, ki ga je uspela pogasiti šele množica gasilcev. Po prvih ogledih so ugotovili, da je šlo za samovžig, in medijska poročanja so kajpak že dan po požaru izginila z dimom. O naključjih pač ni kaj razpletati, tako kot ne bomo preiskovali, od kod strela, ki je zadela in požgala vaški kozolec. Toda Lenart je poseben kraj: v njem je letos že petič izbruhnil orjaški požar in vsakič je bil požigalec isti – samovžig. Se je odzval minister za okolje Simon Zajc, da bi dal preiskati, od kod ta svetovna posebnost? Nak, v tem ni zapazil nič posebnega. A bi lahko, župan in krajani stalno protestirajo, kot domačini so pač opazili, da vedno zagori v sortirnicah in zbiralnicah odpadkov. Sporočilo je enostavno jasno: v manj kot desetih mesecih so se kupi smeti vžigali na dva meseca. Torej – smetišča, ki nastopajo pod evfemizmi: sortirnice, zbiralnice in predelovalnice, so permanentna požarna grožnja!!! Več

  • Bernard Nežmah

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Ernst Fraenkel: Dvojna država

    Kaj se je takrat dogajalo na sodiščih, katera vprašanja so bila v zraku, je lahko vedel samo aktivni udeleženec procesov, ki je terjal pravico za preganjane. V času, ko je bilo Judom prepovedano odvetniško delo, je bil Fraenkel ena redkih izjem. Bil je namreč prostovoljec v I. svetovni vojni in militantni režim 3. rajha mu je to štel tako zelo v prid, da je celo kot Jud lahko še naprej opravljal advokaturo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Gola dejstva

    Goli otok je bil jugoslovanski gulag, na katerega so od konca štiridesetih poslali več kot deset tisoč ljudi. Je simbol brezpravja Titove Jugoslavije, saj je UDBA prosto lovila nevšečne ji državljane in jih brez sodbe pošiljala v koncentracijsko taborišče. A o najtežjem zaporu časniki niso pisali, celo nekdanji taboriščniki so morali podpisati zavezo, da o Golem otoku ne bodo govorili. Sredi osemdesetih je potem Mladina razbila ta tabu z intervjuji z nekdanjimi taboriščniki, toda še v tretji knjigi enciklopedije Slovenije (Eg-Hab), ki je izšla leta 1989, imena tega zloveščega otoka ni najti, in tudi ne v njeni šestnajsti knjigi (Dodatek A-Ž) iz leta 2002. O njem pa spregovori prevod splošnega leksikona nemškega Knaurra iz leta 1997. Več