Bernard Nežmah
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Andrej Stare: Minister Gregor pa nič
Avtor je pred mikrofonom naredil vtis z iskrivostjo, legendarnimi lapsusi – SP v hitrostnem drkanju namesto drsanju –, statističnimi uvidi, pa tudi z osebnimi mnenji, ki so razbesnela marsikoga. Od kod torej ta persona?
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Pamflet
Osrednji slovenski mediji so pozdravili oster govor, ki ga je imela predsednica Nataša Pirc Musar v evropskem parlamentu. Ob strani pa je ostal incident, ko se je na žvižganje in neodobravanje dela parlamentarcev odzvala z - lahko zapustite dvorano. No, predsedujoča se je v hipu oglasila, rekoč, da vendar ona vodi sejo. Mala diktatorka, ki obišče matični dom evroposlancev, potem pa jih naganja iz njihove dvorane. Če pretvorimo v ljudski jezik: nekdo povabi nekaj gostov k sebi domov, potem pa eden začne s tirado, ki jo gostitelj nejevoljno zavrne, gost pa se dvigne in domačinu zabrusi - lahko odideš, če ti ni všeč, kar govorim!?????
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Angelo Vivante: Jadranski iredentizem
Tema je politično stremljenje, da bi se italijanski del avstrijskega cesarstva pridružil italijanski kraljevini. Kar ni bilo samoumevno in enosmiselno. Tržaški ladjarji, podjetniki in bankirji so bili namreč v tekmi z Benetkami, tako da jim je godil privilegirani položaj pod Habsburžani. Ko so Francozi prevzeli Italiji Tunizijo, pa je celo italijanska vlada nehala spodbujati iredentistične težnje avstrijskih rojakov. Avtor, ki sicer ne skriva simpatij do »zedinjene Italije«, je predvsem konsekventni mislec. Najprej opiše avstrijsko germanizacijo, ki v šolah in institucijah forsira nemški jezik, nato uspehe italijanskega nacionalizma, zazna preobrat na vladni strani, ki začne strateško podpirati razmah slovenskega nacionalizma, tako da se italijansko-germanski spopad prelevi v italijansko-slovanskega. Tega ne jemlje vrednostno, ampak poudarja čudo, po katerem so območja, kjer je bila slovenska kultura asimilirana, naenkrat zaživela v gospodarski, politični in kulturni prosperiteti. Utemeljeno na statistiki: premoženje hranilnic in posojilnih zadrug se je na Kranjskem v zadnjih dekadah 19. stoletja povečalo za desetkrat, v celotni monarhiji le za trikrat. Sploh, ko je na primerih zaposlovanja pokazala, kako je dejavnik večjezičnosti dajal prednost Slovencem.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Pamflet
Premier Robert Golob je odločno osrednja medijska zvezda na Slovenskem. Potem ko je pokopal papeža Frančiška, je bil zdaj med prvimi državniki, ki so se srečali z novim papežem Leonom XIV. A obenem je postal ekskluzivni dopisnik nacionalne RTV SLO, ki je izpred Vatikana še pojasnjeval, kaj pomeni izbor svetega očeta za kristjane in za svet - da smo dobili svetovnega borca za mir. Tokrat je presenetil z bliskovitim umom, pred teve kamerami je nastopil takoj po srečanju, medtem ko je teden poprej potreboval dva dni, da je zbral svoje misli in novinarjem povedal nekaj stavkov, kako je v resnici on zmagal na referendumu.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Gregor Majdič: Biologija ljubezni
Toda knjiga je odlična, profesor fiziologije v esejističnem slogu pojasnjuje neznane sile privlačnosti, ki delujejo v živalskem svetu. Branje je seveda študijsko trdo, knjige ni moč brati lahkotno le kot zgodbo, ki prinaša pitoreskne nenavadnosti. Denimo, ko z mehanizmom kemotakse, oblike zaznave, pojasni, kaj vodi bakterije, ki nimajo možganov, da se premikajo k prijetnim kemičnim snovem ali odmikajo od škodljivih. Samo pisanje sicer vodi pripovedna napetost, recimo vprašanje, kako jeleni uganejo pravi čas za paritev, da se mladež skoti v topli pomladi. S krajšanjem dneva jeseni se poveča količina melatonina v krvi in spodbudi delovanje spolnih organov. Neverjetni feromoni kot ljubezenska vaba ne potujejo le romantično skozi zrak, povodni konj izvoljenko omreži kar s svojimi izločki. Samci kresničk po drugi strani vešče utripajo z lučkami, da jim one pomežiknejo; filmsko, ampak kdaj jih z utripom pričakajo roparske kresničke in namesto v koitusu končajo kot pojedina. Modusi družinskega življenja so številni: ptice so socialno monogamne, seksualno pa radožive, saj skrbijo za pester genski material potomcev, tako da je idilični partner med gnezdenjem bolj varuh gnezda kot oče. Samci stenice pri seksu prebadajo ovoje partnerk, a te imajo sposobnost celjenja ran, ker pa seksajo vse naokoli, prebodejo tudi druge samce, vendar ti zaradi ran poginejo; za povrhu se tako znebijo še konkurence. Ker pri živalih samice privolijo v parjenje, si je vodni drsalec omislil genialno strategijo: na vodi sede na partnerko, utripa s krili in dela valove, ki privabljajo požrešne ribe, utripanje pa ustavi …, če ona privoli.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Pamflet
Številčno razpoloženje državljanov med enimi in drugimi volitvami sporočajo ankete javnega mnenja. Zdajšnji referendum jih je postavil več kot vprašljive. Zadnji aprilski sta opravila Valicon in Mediana; prvi je nameril podpornikom zakona 23, nasprotnikom pa 53, medtem ko je druga naštela 26 pro in 49 odstotkov kontra. Rezultat je bil popolnoma drugačen: zakon je podprlo 7, zavrnilo pa ga je 92 procentov volivcev.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Iztok Geister: Soočenje z naravo
Bard narave, član legendarne umetniške skupine OHO s konca šestdesetih let, je danes kot esejist najprodornejši opazovalec narave. Ne kot pisec hvalospevov lepot prirode, ampak kot premišljevalec o človekovem odnosu do nje. Njegov topos je divjina, njegova kritika pa namenjena človeškemu polaščanju divjosti, ki se kaže denimo v akcijah pogozdovanja gozdov po požarih. Ta aroganca pač predpostavlja, da priroda ni sposobna samoobnavljanja, saj je vendar človek tisti, ki ve, kaj je zanjo najbolje. Geister v knjigi to demantira z vrsto zgledov, ki kažejo, kako so se živali in rastline sposobne prilagoditi spremembam okolja. Da bi to uvidel, pa moraš divjino najprej proučevati. Avtor resda ni poklicni biolog, je namreč mislec, ki znanja ne akumulira, da bi ga predajal klasificirano urejenega, ampak da bi radovedno sledil logiki divjega. Antropolog Claude Lévy-Strauss jo je v Divji misli povzdignil v temo znanstvenega raziskovanja in jo statusno izenačil s kulturo, Geister pa jo približa sleherniku. Divjina ima zmogljivost, da se preoblikuje, kot na primer brezov pedic v Angliji, ki je bil sredi 19. stoletja belo obarvan s tankimi črnimi črtami, potem pa se je do konca stoletja preoblikoval v črnega. Barva je varovalo pred plenilci, toda ko je industrijsko onesnaževanje počrnilo breze, je našel boljši ščit v črnini. In ko so vladni ukrepi spet spremenili okolje, je stoletje kasneje črni pedic znova postal redkost.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Pamflet
Pred referendumom / Nova kasta?
Številne polemike o zakonu o posebnih pokojninah za Prešernove nagrajence so kot vprašljivo izpostavljale izbiro posameznih umetnikov, naj si bo Marko Rupnik, Simona Semenič in vrag vedi kdo še. To je v resnici irelevantno, v igri je substancialno vprašanje - ali uzakoniti novo kasto umetnikov? Katere lastnost bo pravica do rente, ki jim bo pokojnino dvignila do najvišjih v državi, se pravi do treh tisočakov. In praktični rezultat bi bil ta, da bi marsikateri med njimi dobival višjo penzijo kot poprej z rednimi zaslužki, ko je bil v polnem delovnem elanu!??
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Timothy Snyder: Krvava prostranstva
Dolgo je vladal absolutni akademski tabu, ki je za bogokletne štel študije enačenja nacizma in komunizma, sploh te, ki ne bi jasno poudarile, da je bil nacizem neprimerljivo večje zlo. Snyder v knjigi zgolj niza dejstva in ta so na obeh straneh podobna, sploh s končnim rezultatom 14 milijonov pobitih, h katerim ne šteje vojakov, padlih na frontnih črtah. Med njimi milijonski gladomor v Ukrajini, smrtna lakota, ki je pokopala več kot milijon sovjetskih vojnih ujetnikov, še več pobitih Judov v koncentracijskih taboriščih in podobno število hladnokrvno pobitih na okupiranih območjih Ukrajine in Belorusije, potem Poljakov, ki so bili žrtve nemških, sovjetskih in ukrajinskih krvnikov, še več Nemcev, ki jih je pogubila Rdeča armada med pohodom na Berlin etc.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Onoda je bil japonski častnik, ki ni vedel, da se je svetovna vojna končala avgusta 1945, in se je še 30 let boril na filipinskem otoku. Mož pač ni vedel, da se je vojna končala. Ljudje kdaj težko preživijo tri desetletja v civilizaciji mest, on pa v tropskem gozdu s površino 500 kvadratnih kilometrov, naseljenem z nekaj filipinskimi kraji. Na začetku še s tremi vojaškimi tovariši, potem pa sam. Kot preganjana zver, ki vse vidi in vse sliši, je vsak dan oprezal za zasedami lokalnih vojakov, neprestano menjaval bivališče, obenem pa reševal krucialne probleme: kako prižgati ogenj brez vžigalic, kako ohraniti orožje, da ne zarjavi, kako biti sam svoj zdravnik. A to je bil ništrc v primerjavi s trudom, kako ohraniti razum, medtem ko leta z nikomer ni spregovoril besede; po indicih, kot je bobnenje bombnikov v času korejske in vietnamske vojne, je sklepal, da je Japonska še naprej v vojni, vmes pa brez pisala in papirja vodil osebni koledar, ki je za realnim zaostal le za pet dni.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Pamflet
Komentar / Dan ali trije dnevi?
Smrt papeža Frančiška je prinesla žalost med kristjane, medtem ko so politični voditelji kar tekmovali, kdo bo razglasil daljše žalovanje. Italijanska vlada je razglasila pet žalnih dni, dva več kot ob smrti papeža Janeza Pavla II., medtem ko je rekorder brazilski predsednik Lula da Silva, ki je zapovedal kar sedem dni žalosti; v svojem populističnem stilu, da se še dodatno prikupi vernikom, je pred dvema desetletjema odredil sedemdnevno žalovanje že ob odhodu Janeza Pavla II. Celo slovenski premier Robert Golob je doživel čudežno preobrazbo, saj je zdaj razkril, da v vrednote, ki jih je zagovarjal umrli papež, tudi sam verjame, in napovedal, da bo vlada razglasila kar tri dni žalovanja. Neverjetni preobrat - Janševa vlada se je l. 2005 Janezu Pavlu II. poklonila z enodnevnim državnim žalovanjem. No, Golobove besede so veljale le slab dan, njegova vlada je njegovo napoved delila s tri in za dan žalosti določila soboto.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Vendar ne meri na hišne ljubljenčke niti na industrijsko rejo živali, njegova topika so vse oblike življenja. Začne s fenomenom hibridov, kot sta kojvolk, mešanec med volkom in kojotom, in pizli, mešanec med polarnim medvedom in grizlijem. Očitno obdobje podnebnih sprememb prinaša razmah številnih metamorfnih bitij, do katerih pa lokalna ljudstva še niso razvila odnosov. V moderno dobo je udarila dramatičnost – stara domneva, da je znanost proučila vso prirodo okoli nas, se podira, ko poplave, požari, suše, letni časi postajajo nepredvidljivi in jim ni najti vzroka.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Lars Svendsen: Filozofija osamljenosti
Spontano velja, da si osamljen, če si sam. A kaj ko se človek lahko počuti tesnobno tudi sredi množične zabave ali v družinski idili na božični večer, nekdo, ki je sam sredi pustinje, pa občuti polno zadovoljstvo, v katerem sploh ne pogreša družbe. Avtor v celotnem delu preigrava koncepta osamljenost vs. samota in ju motri z več perspektiv.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Pamflet
Komentar / Pogreb racionalnosti
Mojster surealizma Louis Bunuel je znameniti film Mlečna cesta začel s prizorom, ko dva klateža prosita mimoidočega gospoda za miloščino. Ta vpraša prvega, če ima kaj denarja, in ko ta zanika, mu zabrusi: nimaš nič in ne boš imel nič. Drugi se kajpak pohvali in iz žepa privleče nekaj novcev, dobrotnik mu stisne v roke nekaj bankovcev, rekoč: ti boš imel še več.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Ivan Illich: Orodja za sožitnost; Pravica do koristnega brezdelja; Vernakularni spol
Slovenska izdaja si je izbrala ponesrečeno formo naslova, ki bolj spominja na klasifikacijski listek v biblioteki. Čeprav je avtor tekste napisal pred pol stoletja, še pred časom spletne revolucije, so danes še bolj aktualni. V izhodišče namreč postavi tržno gospodarstvo, ki ljudem ponuja neskončno ponudbo izdelkov in storitev. A Illich v tem ne vidi paradiža, temveč zaton človeka, ki ni več vodilo svojih lastnih potreb. Pravi, da se posameznikove potrebe ujemajo skoraj izključno s potrošnim blagom. Njegove želje izvirajo iz reklamnih oglasov, ki mu diktirajo, kaj si mora še kupiti, da bo potešil potrebe. A kaj ko očaranost nad moderno produkcijo vsega zamisljivega in nezamisljivega paralizira ljudi. Dobesedno, ko koga zadene slabo počutje telesa, se bo odzval na dva načina: tekel v lekarno ali pa k zdravniku. Da bi sam poskušal rešiti svoje telesne tegobe, je iz sveta pozabe, čeravno so to počeli nekoč malodane vsi. Poplava izdelkov in obilja ohromi človekovo avtonomno delovanje. Obenem državni predpisi izničujejo podjetnost, saj ljudem vcepijo predsodke do samogradnje. Reveži so znali uporabljati odpadke in ropotijo in si iz njih postaviti bivališča. Omenja resda Caracas, toda tudi slovenski zakon izpred desetletja, ki prepoveduje sosedsko pomoč, ima natanko isti učinek pasivnosti. Jasno, da nasprotuje nuklearkam, vendar ne le zaradi sevanja, ampak ker njihova dominacija v državnih projektih blokira razmišljanje o manjši porabi energije.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Franc Jeza: Separatist
Jeza (1916, Sp. Hajdina pri Ptuju–1984, Trst) je bil zunaj kategorij političnega emigranta. Član OF, zaprt pod fašizmom, poslan v Dachau, po vojni pa urednik Slovenskega poročevalca je bil prototip akterja povojne partijske nomenklature, ki bi lahko napravil lepo kariero pod starim režimom. Toda mož je hotel pisati svobodno, brez cenzorjev za vratom, in tako je leta 1948 prebegnil v Italijo, kjer je deloval v slovenskih programih RAI in pisal v zamejske časnike in revije. In postal ena najbolj zasledovanih tarč UDBE. Praktično zgolj iz njenega arhivskega gradiva je nastala Omerzova knjiga. Jeza je napisal knjigi, ki bi postali uspešnici, če bi prišli med bralstvo: Nova tlaka slovenskega naroda (1959) in Neodvisna Slovenija (1983, soavtor). Temi gospodarskega izkoriščanja v času Jugoslavije in ustanovitev lastne države sta bili živi, a prepovedani. Kako minuciozno je delovala UDBA, pove recepcija njegovega nepolitičnega dela Skandinavski izvor Slovencev (1967). Kot iznajdljiv avtor je dal dostaviti nekaj izvodov knjige knjigarni DZS v Ljubljani in ta je celo prodala dva izvoda, tajna policija je zaplenila preostale ter v zapleteni akciji celo izsledila enega kupca! V drugem primeru pa legendarnega prof. Dušana Pirjevca, ki se je zelo zanimal za prepovedano knjigo.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Torej učinek epidemij, demografije, družine, kognitivne pristranskosti, poživil in opija. Kuge so denimo zdesetkale, kdaj celo razpolovile prebivalstvo – kot v Firencah v 14. stoletju, ko je zmanjkalo grobov, saj je naenkrat pomrlo 60 odstotkov meščanov. Toda črna smrt je prinesla splošno prosperiteto: višje zaslužke in več svoboščin za podložni razred. Kako? Enostavno, s pogrebom levjega deleža prebivalstva se je tudi obdobje lakote končalo, poceni hrane je bilo zdaj dovolj, delovne sile pa premalo, zato so narasle plače in druge ugodnosti.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Pamflet
Ameriški predsednik Donald Trump in ruski prezident Vladimir Putin sta se dogovorila o enomesečnem premirju, v katerem rusko in ukrajinsko vojaštvo ne bo več napadalo energetskih struktur sosednje države.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Bijal Shah: Biblioterapija: zdravilna moč branja
Avtorica, ki deluje kot biblioterapevtka, ni inovatorka ne izumiteljica terapije s knjigami, je pa iz izkušenj popisala vrsto strategij, ki branje povzdignejo v zdravnika duha. Predstavlja torej različne osebne stiske svojih pacientov ter načine, kako so se pod njenim moderiranjem izmotali iz njih. Branje resda omogoča tri izkušnje: identifikacijo, katarzo in uvid v lastno stanje na podlagi opazovanja literarnih likov, ki so v podobnih situacijah. Skratka, uprizori odskok od samega sebe, kar omogoča, da se posameznik lahko iztrga iz patologije, ki ga poseda. Mojster biblioterapije, čeprav se sam ni nikoli tako imenoval, je francoski esejist iz 16. stoletja Michel de Montaigne.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Pamflet
Vladi Roberta Goloba je uspel veliki met. Potem ko je leta snovala plačno reformo v javnem sektorju, s katero bi uredila plačna nesorazmerja pri najslabše plačanih, je na začetku leta uspela z novim zakonom. Kritiki, ki smo izpostavljali, da bodo župani prejeli po dobrega tisočaka več, negovalke pa nekaj deset evrov, smo zgrešili. Časnik Dnevnik je na naslovki prinesel vest, da so kuharji v domovih onemoglih šokirani. In postregel s številko: pomočnik kuharja je po novem prejel 76 bruto evrov manjšo plačo!???? V imenu skrbi za zapostavljene je zavladal zakon o znižanju plač za najmanj plačane poklice.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Francoski izraz flâneur, s katerim označujemo pohajkovalca, je daleč od ideje turista, ki hodi po mestu, sledeč vodiču ali vodniku. Meri na sposobnost, da hodiš brez cilja v tri dni, a ne kot mesečnik, marveč kot pozorni opazovalec, kakršen zna zreti v ljudi, ki gredo mimo, in to občuti kot najlepše preživljanje prostega časa.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Pamflet
V Washingtonu se je zgodil šok svetovne diplomacije. K predsedniku Donaldu Trumpu je prišel na podpis pogodbe o pridobivanju redkih zemljin ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Dejanje ni bilo samoumevno, pred tem je EU nasprotovala takšni kupčiji za mir. Ko je prvi mož Ukrajine pred kamerami zavzeto oponiral apriornemu zaupanju poglavarju Bele hiše glede dogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ga je po srečanju gostitelj arogantno odslovil z nadaljnjih pogovorov. Jasno kot trgovec: vrni se, ko se boš strinjal.
-
Kay Barron: Kako nositi kar koli
Njegova podmena, ki je spremljala predstavitev knjige, se sliši osvobajajoče: mi nosimo oblačila, ne oblačila nas. Bo torej bralka prišla do skrivnosti, da je vseeno, kaj obleče, če le zna izžarevati najboljšo energijo?
-
Komentar / Ko padajo velike parole
Predlog novega medijskega zakona v imenu onemogočanja širjenja lažnih novic po spletu uvaja medijske inšpektorje, ki bodo imeli pravico brisati sporne vsebine. Kaj pa klasične laži, ki jih prinašajo tradicionalni mediji? So te prepovedane, so pod kazenskimi sankcijami? Po velikem protivladnem mitingu Ruparjeve stranke upokojencev sta se odzvala Nataša Sukić iz Levice in sam predsednik vlade Robert Golob. Prva je bila ostra do največje opozicijske stranke, ki da ta zborovanja in položaj upokojencev zlorablja, češ da so pod njeno vlado l. 2012 pokojnine znižali za 20 odstotkov, in da če bi se moral kdo opravičiti penzionistom, bi morala biti prav SDS. Neugodno za JJ in njegove zaveznike, saj uprizarjajo sprevrženo politično goljufijo. Toda SDS je v naslednjih dneh prinesla dva kronska dokaza. Na usodnem glasovanju 2012 je predlog tedaj vladajoče SDS dobil več kot absolutno podporo, brez glasu proti. Nasprotovali mu niso niti v opozicijskih SD in Pozitivni Sloveniji, iz katere je medtem številna garnitura presedlala v vrste Svobode. Kaj se je torej takrat zgodilo z višino pokojnin? Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so sporočili, da so se pokojnine le »matematično« preračunale in da so ostale nominalno enake. A to niso storili danes, pač pa so na to dilemo odgovorili že pred leti, tako pisno kot v ustnem nastopu generalnega direktorja. V tako faktografski zadevi je SDS zahtevala opravičilo za izrečene laži podpredsednice državnega zbora in premiera, v nasprotnem bo sledilo glasovanje o odstavitvi oziroma interpelacija. Producenta neresnic se kajpak nista opravičila in sledilo bo nadaljevanje na izredni seji državnega zbora. Še več, prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič v zadevi ni začutila zadrege, da njena podpredsednica izreka lažnive izjave, ampak je reč preobrnila: prav SDS je stranka, ki je v zdajšnjem mandatu izrekla največ laži. Ergo, resnica in laž nista stabilna pojma, o katerih bi lahko hladno presojali, ampak sta žetona v političnih polemikah. Tako v parlamentarni politiki, kako pa v dominantnih medijih?
-
Peter Attia in Bill Gifford: Živimo dlje
Običajni zastavek, kako živeti dlje, je preobrnil – kako živeti čim dlje v polnosti bivanja? Navedel je pet ključnih dejavnikov: telesna vadba, kognitivna dejavnost, polno čustveno življenje, dober spanec in prehrana, ki ne škoduje.
-
Anton Komat: Zgodbe pozabljenega sveta
Varuh okolja in aktivist, ki je pred posekom rešil prenekatero mestno drevo, tokrat drugače – kot story-teller.
-
Skupaj s prijateljema na ledenikih, v soteskah in grapah ni srečal žive duše, pač kdaj kavke, s katerimi so podelili hlebec sira. Dobrih 80 dni v prav toliko poglavjih v ustaljenem ritmu peklenske borbe, ki se vsak večer prekine s sladkobo gorskih zavetišč, vsakega drugačnega; vstopiti je kdaj težje kot v raj, nekoč so porabili dve uri, da so s cepini odstranili led z vrat koče, drugič so stopili dobesedno v paradiž, ko so prišli v gorski hospic samostanskih bratov sv. Bernarda. A v praznih zavetiščih često čudo – ob zmrznjenih odejah še knjižnice, sestavljene iz knjig, ki so jih pustili drugi alpinisti. In kaj je tam najidealnejše čtivo pri nekaj stopinjah Celzija? Kajpak pesniške antologije, kratek verz, ob katerem se ustaviš po celodnevnem prečenju gorovij. In najabsurdnejši užitek na gorskem zraku? – Cigara Toscano Extra Vecchio, ki ugasne šele, ko kadilec umre … Bogu za hrbtom, pod štiritisočaki, izvedo za pandemijo kovida. Jih je dosegel pri minus 10? V prvem valu, ko se zaprejo meje in ko po prelazih patruljirajo vestni karabinjerji, bi kot mož divjine vztrajal, a večinski glas ekipe prekine projekt. Naslednjo zimo ga rigoroznim italijanskim ukrepom navkljub izpeljejo, kar na stenah nad prepadi niti ni bilo težko, bolj dramatični so bili plazovi.
-
Potem ko so policija in pristaši vladajoče srbske stranke brutalno pretepali protestnike in z avtomobili podirali protestnike, ko so ulice Beograda, Novega Sada in drugih mest preplavili demonstranti zoper režim predsednika Aleksandra Vučića, se je oglasil ljubljanski župan in v pismu podprl srbskega vožda ter izrekel apel, da ljudje tam sploh ne vedo, kako dobrega voditelja imajo, kaj vse da je zgradil, kam vse je pripeljal svojo državo. Tokrat se niso oglasili le njegovi nasprotniki, ampak s peticijami, izjavami, odstopi in napovedanim shodom celo njegovi dosedanji podporniki. Zoran Janković se je presenečen odzval in povedal, da je Vučić njegov prijatelj in da ima sam pravico do svojega mnenja. Osrednji televiziji sta odločno podprli njegove kritike in ga povabili na intervju. Na POP TV ga je Uroš Slak rešetal z vprašanji, a vztrajal na poanti, ali vam je žal? Nekoč je združeval politično levico, zdaj je ta en bloc - izvzemši Svobodo - zoper njega. Toda spraševalca je gnalo iskanje priznanja - mea culpa, obžalujem. Vsebina ga ni zanimala. V pogovoru mu je Janković povedal, da so ga v Srbiji nagovarjali, da bi kandidiral za župana Beograda, kar je on odločno odklonil. Ampak kdo mu je ponudil kandidaturo? Kdo mu je zagotavljal, da ga bo podprl? Je bil to sam Vučić? Mašinerija Vučićeve stranke bi ga tako lansirala kot neodvisnega kandidata? Zanimivo, a kaj, ko vprašanj ni bilo od nikoder.
-
Ker so ti napisali tudi knjigo, dve ali celo več, bi delu lahko rekli knjižne recenzije v formi intervjuja. Torej široka zbirka intelektualnih in izkustvenih spoznanj. Od psihopatologije mafije, ki kraljuje z likom mafijskega očeta: vedno odsoten, vselej prisoten, zatorej arhetip nepremagljivega očeta, pa do komunikacijske ekologije, ki med drugim proučuje vpliv spola samostalnika na človekovo dojemanje sveta, saj prav predmetu določeni spol vpliva na to, iz katere perspektive gledamo nanj.
-
Njegov nauk je radikalen: hodi bos, živi v bivališču brez elektrike, straniščne školjke in vodovoda, a s solarnimi paneli in z zbiranjem deževnice, zelenjavni vrt gnoji z lastnim urinom in blatom, zobne ščetke naredi iz poganjkov mladih dreves, tok bivanja uravnava po naravnem koledarju etc.
