Bernard Nežmah
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Pamflet
Gradnje kanala C0 ne moremo ustaviti, ker je grajen s pravnomočnimi gradbenimi dovoljenji. Tako pravi okoljski minister Uroš Brežan in enako premier Robert Golob, ki kot Jankovićev porte-parole doda, da bo projekt v resnici zaščitil vodne vire. Zakaj bi že morali ustaviti C0? Najbolj eminentna zdravstvena institucija, kot je UKC, je prek strokovnega sveta potrdila uradno izjavo skupine zdravnikov s toksikologom Miranom Brvarjem na čelu, ki v imenu skrbi za zdravje zahteva takojšnjo opustitev brodsko-ježiške trase zloglasnega kanala. Pismo so kot interno poslali ljubljanskemu županu in predsedniku vlade. Ali je v državi kakšna instanca, ki je bolj kompetentna, da presoja o vplivu kanalizacijskega voda, ki teče nad vodnim zajetjem? Kako sta se na alarm o nevarnosti okuženja pitne vode v prestolnici odzvala Zoran Janković in Robert Golob? Brezbrižno, nanj niti odgovorila nista. Zakoni resda zahtevajo, da je za vsak poseg v okolje na vodovarstvenem območju potrebno okoljsko soglasje, toda Jankovićev kanal se bliža h koncu brez njega. Kako je to mogoče? Noben inšpektor in noben sodnik še ni presodil, da gre za kršitev zakona. Četudi je s prostim očesom vidno brezzakonje, je to le državljanski privid. Malo zadrege je imela le prva inšpektorica v državi Mirana Omerzu, ki je priznala, da bi morala biti okoljska presoja narejena tudi za C0, a ker ima kanal gradbena dovoljenja, ona ne more ukrepati. Plašne inšpekcije, ki bi morale braniti zakon in naravo, se ustavijo takoj, ko najdejo kak drug dokument, ki gradnjo dovoljuje. V koliziji zakonov torej velja eno pravilo – nikoli ukrepati v prid zaščiti okolja!!!
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Ryszard Legutko: Demon v demokraciji
Avtor je bil disident pod komunizmom, profesor filozofije na Jagelonski univerzi v Krakovu, minister in evropski poslanec. Teza njegove knjige je kajpak šokantna – vladajoče ideje liberaldemokratov so moderna variacija idej starih komunistov, še več – nekdanji komunisti vzhodne Evrope so zdaj v prvih vrstah liberalne demokracije (LD). Ponudi številne argumente: v obeh primerih je na delu družbeni inženiring, s katerim svoje ideje vsiljujejo celotni družbi kot edino alternativo, kot absolutni napredek. Obe ideologiji pripovedujeta, da svet spreminjata na bolje. Tako kot pod partijskimi režimi tudi danes vsako zakonodajno spremembo in nove predpise spremljajo medijsko orkestrirane hvalnice.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Pamflet
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je odšla na Čebine, kjer je imela spominski govor ob ustanovitvi Komunistične partije Slovenije l. 1937. Poteza, ki je kronološko zgrešena. Komunistično partijo je v Sloveniji ustanovil Dragutin Gustinčič že leta 1920, konec štiridesetih pa so ga čebinski kolegi poslali v koncentracijsko taborišče na Goli otok. Opozicijski politiki so zgroženi in sprašujejo vlado, ali se je v imenu vlade poklonila nosilcem režima, ki so vpeljali avtoritarno diktaturo, ki je pustila za seboj več deset tisoč trupel in odpravila človekove svoboščine. A namesto vladinega odgovora si raje poglejmo, kako danes postopa oblast Svobode, SD in Levice.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Danes še vedno priljubljeno čtivo med marksisti in marksologi, za preostalo publiko pa je deplasirano. Vzemimo na primer Althusserjevo razpravo »Marksizem in humanizem«, ki jo je sprožil nastop sovjetskega vodstva, ko je razglasilo konec diktature proletariata in začetek socialističnega humanizma. Preprosto – namesto parol o razrednem boju in proti izkoriščanju delavcev prihaja v ospredje človek, torej humanizem. Avtor v minuciozni analizi dokaže, kako nova usmeritev ni utemeljena na znanstveni podlagi Marxovih tekstov, saj na mesto konceptov postavi ideološko predstavo humanizma. Odlično, toda Althusser je za dogodek vzel politični razglas, ne pa stvarne realnosti. V času, ko je polemiziral s parolo gospodarjev Kremlja, ki postavlja v ospredje človeka, je ta režim poslal v gulag pesnika Josifa Brodskega, ki ga je sodišče obsodilo na večletno zaporno kazen, češ da je bil družbeni parazit. Navzlic verbalnim deklaracijam, da je zdaj v ospredju človekova svoboda, je sovjetski režim še naprej zapiral svoje prebivalce in onemogočal njihove svoboščine.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Pamflet
Po zadnji anketi Mediane je SDS po popularnosti prehitela Gibanje Svoboda. Stranka, ki je na volitvah osvojila največje število poslanskih sedežev v zgodovini slovenskega parlamenta, je v slabem letu izgubila vso šampionsko prednost, kar je tudi rekordni padec.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami
Zgodovina je seveda nasprotje pozabi. A o preteklosti najpogosteje pišejo zgodovinarji, ki bi radi ugajali zmagovalcem. Posledica bo potem negacija – prav zgodovinopisje, ki ignorira naracijo o svetlih obdobjih preteklosti, bo kreiralo pozabo. Torej, zgodovina sama ustvarja pozabo. Ne povsem sama, pod nekaterimi režimi je kdaj pomnjenje dosežkov nekdanjosti tudi nevarno. Pod komunizmom denimo hvaljenje vladavine kralja Aleksandra in bog ne daj – četniškega upora. A četudi so nekateri spomini na preteklost sistematično zadušeni, lahko preživijo. Leta 1954 se je dogodilo največje zborovanje vseh časov na Slovenskem. Na Ostrožno je prišlo 350 tisoč ljudi, da bi poslušalo govor maršala Tita.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Pamflet
Komentar / Boj se osvoboditeljev!
Kot pravi mojster šova se je izkazal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je namesto na tiskovko novinarje naložil na avtobus, s katerim je kot rutinirani turistični vodič z mikrofonom pod brado prevažal sedmo silo po mestnih gradbiščih. Z izleta sta odmevala dva njegova stavka.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Damir Globočnik: Alešovčev Brencelj
Stari Slovenci so listom satire dajali imena osti: Osa, Rogač, Brencelj, Juri s pušo. Toda današnji bralec bo v zadregi: iskric humorja izpred stoletja in pol ne bo zapopadel v prvotni smešnosti ali pikrosti. Umetnostni zgodovinar Globočnik, ki je največji poznavalec starih časnikov, umesti Brencljevo satiro v kontekst časa. Tako ob nizanju člankov prinaša še podrobnosti o tarčah bodic, se pravi – kulturni in politični eliti njihove dobe. Knjiga v velikem formatu je obširna, napisana na več kot 300 straneh, in prinaša praktično celotno zgodovino legendarnega tednika. No, njegov ritem je bil redko tedenski, časnik je doživel mnoštvo zaplemb, njegov urednik je bil reden gost sodišč, preživel pa je tudi kar nekaj tednov v zaporu. Bil je večinoma one-man band, dobesedno – ko je Brencljev agens movens Jakob Alešovec oslepel, časnik ni več vstal. Tragični lik, enfant terrible, ki je nemškutarje bičal prav tako kot liberalce in župnike, je bil časnikar, prevajalec, polemik, pisec dram in knjižnih uspešnic, končal pa je kot berač na ljubljanskih ulicah.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Pamflet
Komentar / Po ukazih parapolicije
Ob konferenci OZN v New Yorku je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar dala izjavo za nacionalko, v kateri je pozvala k začasni ustavitvi gradnje kanala C0. Na spletnih odzivih so se takoj našli cinični pripisi – kdaj se bo opravičila županu Jankoviću? No, prva dama se ni dala in vztraja pri svojem pozivu. A kakšen je njen učinek? Zoran Janković jo je na tiskovki oštel, da je njeno obnašanje neprimerno, in napovedal nonšalantno nadaljevanje gradnje. In kako se je na ponižanje odzvala državna predsednica? Spet se je angažirala v boju za človekove pravice, le da je tokrat sodelovala na virtualni ameriški konferenci pod patronatom Joeja Bidna. V nekaj dneh so v domovini izpuhtele njene besede upora zoper C0. Nekaj so pripomogli časniki: Delo je njen prelomni nastop preneslo v nekaj stavkih drobne vestice, medtem ko je novemu podžupanu Ljubljane Roku Žnidaršiču posvetilo v Sobotni kar petstranski intervju; noben slovenski podžupan razen ljubljanskega ni od osamosvojitve naprej dobil toliko pozornosti. Toda, ali problem neslišnega predsedničinega poziva izvira samo iz medijev?
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Bruno Šimleša: (P)ostati zdrav
Kje je skrivni vir zdravja? Ko dobi pljučnega raka kadilec, vam medicina in država (z davki na tobak) pokažeta krivca v podobi nikotina. Toda kaj, ko za istim rakom oboli nekadilec? In to celo tak, ki je jedel zdravo hrano, se vneto gibal in ni varčeval pri spanju? Tu nastopi Šimleša, ki izvor bolezni najde v potlačenih čustvih. Ni klasični šarlatan, saj se desetletja ukvarja z rakavimi bolniki. Njegov zastavek je povsem racionalen: če ste v odnosih, v katerih imate občutek, da od drugega dobivate veliko manj, kot mu dajete, boste v stanju permanentne nejevolje, ki vas bo žrla. Recept je torej logičen – prekinite takšne zveze. Enostavno, a v človeški praksi težko uresničljivo. No, pisec bralca oboroži tudi s perspektivo drugačnega pogleda na čustva. Stari Grki so sledili filozofski misli Spoznaj samega sebe, seveda z uporabo razuma, tu pa imamo parafrazo – čustva so naš najboljši prijatelj, saj nam lajšajo spoznavanje samih sebe, tako prijetna kot neprijetna. Ob enem pogoju – ne skladiščite jih za leta, bog ne daj desetletja. Zamere vas namreč utrjujejo v vlogi žrtve, a če premislite njihov neugodni izvor, imate možnost, da naslednjič v podobni situaciji ne ravnate enako. Preprosto, če čustva izrazite, lahko tudi čez nekaj dni, in če travmo predelate v spoznanje, ste se postavili na zdravo distanco do samega sebe.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Pamflet
Komentar / Vodni tok korupcije
Na sedežu OZN razpravljajo o pitni vodi voditelji držav in ministri. Gostitelj Antonio Guterres je bil dramatičen, uporabil je izraz vampirizacija pitne vode in njeno hudo pomanjkanje po svetu. Tema, ki je fatalna, ne pa priložnost za prazne fraze. Slovenija, ki je vodo zaščitila z ustavo, je formalno gledano svetovni svetilnik. K nam bodo prihajali v uk ministri s severne in južne poloble, in ker na srečanju sodeluje minister za naravne vire Uroš Bržan, je pričakovati številne delegacije, ki si bodo ogledovale slovensko čudo. Nad vodnimi zajetji svobodne gradnje niso dovoljene, brez okoljske presoje ne dobiš gradbenega dovoljenja. Toda, če bodo iz vladnih prostorov stopile do ljubljanskih Ježic ali se vsaj srečale z zelenimi strankami, kot sta Vesna in Zeleni, ali z okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, bodo začudene. Izvedele bodo, da čez največji vir pitne vode v glavnem mestu gradijo kanalizacijski vod, za katerega ni bilo izdano soglasje o nenevarnem vplivu. In tako bo osupli okoljski minister Libanona ponovno stopil do slovenskega kolega Bržana: kako je to mogoče? Ta bo ponovil svojo izjavo za nacionalko: gradnja ima vsa dovoljenja, koristi projekta so večje od potencialnih nevarnosti. Ergo, Golobova vlada postavlja poslovne koristi mestne uprave pred zaščito vodnega vira. Pomembno je, da so ustava in zakoni lepo napisani, realnost je ja tako drobna stvar, da si zaradi nje ne bomo belili glave. Sploh, če ima vlada podporo medijev. Časnik Delo je denimo v sredo začetek konference OZN o vodi pozdravil kar s tremi članki: na prvi, četrti in sedmi strani, v nobenem pa se ni ozrl na zloglasni ljubljanski kanal CO. Pač, na lokalni strani je poročal o besedah ljubljanskega župana, da je bila trasa izbrana že v devetdesetih. In? To je popolnoma vseeno, saj ni problem projekta to, da ga je pognal v tek Zoran Janković. Tudi ko bi ga blagoslovila Tito in Kardelj ter za njima še Peterle in Janša, je v izvedbi eklatantno kršenje zakonskega reda, ki ogroža mestni vodnjak.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Jean-Baptiste Poquelin Molière: Šola za žene – Kritika šole za žene – Improvizacija v Versaillesu
Bralec, ki bi hotel čim dlje od sedanjosti, si umik najde v Šoli za žene. Arnolf si zastavi življenjski projekt – najti idealno ženo. Kako bo pristopil? Komaril po salonih in izbiral med številnimi, 500 let pred spletnimi portali? Morda najel raje ženitnega posrednika, ki bo kot ekspert zadel njegovo željo? Nikakor, za tako usoden korak si vzame čas: 20 let bo opazoval usode mož v zakonu ter potem predvidel vse zaplete – ponavljajoči je kajpak nezvestoba – in domislil okvir rešitve. Zdaj si mora samo še poiskati izvoljenko, ki bi ustrezala njegovemu načrtu? Nak, ne bo se prepustil naključju, ženo si bo kot demiurg ustvaril sam. Igra, v kateri ne more priti do napake.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Pamflet
Komentar / Brezzakonje CO vpije do neba
Predsednik Svobode Robert Golob je svojim ljubljanskim svetnikom izrekel opomin. Ti so namreč na seji podprli županovo nagrado za uspešno delo direktorice ZD Antonije Poplas Susič. Vodja je bil jasen: ta, ki mu bežijo zaposleni, ta, ki ne izpolnjuje osnovne naloge do uporabnikov, ta, ki slabo izpelje celo projekt vpisovanja pacientov brez zdravnika, ta ne zasluži nagrade, prej nasprotno. In svetniki, pravi, so ravnali v nasprotju z vrednotami Gibanja Svoboda. Razumna in javnosti všečna poteza, toda vseeno: ali so mestni svobodnjaki res glasovali proti Golobovi volji? Ta se je oglasil z ukorom šele teden po dejanju. Zakaj ni moralke izrekel pred usodnim glasovanjem? Preprečil bi izplačilo nemoralne nagrade in njegove mestne četice mu ne bi bilo treba ošteti pred javnostjo.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Robert Whitaker: Pogubnost kemopsihiatrije
Knjiga ameriškega raziskovalnega novinarja, ki je bil tudi urednik znanstvenih medicinskih publikacij na Harvardu, spominja na teorijo zarote, saj demonizira psihiatre, ki množično predpisujejo odrešilne tabletke. Toda zastavek je osupljiv: Američani so leta 2007 (knjiga je iz 2010) porabili 25 milijard za antidepresive in antipsihotike, kar je pol več od proračuna države Kamerun. Sploh, ker stroški zdravljenja in invalidnin v zadnji polovici stoletja naglo naraščajo. Sklep bi bil na dlani: višji je vložek, bolj se povečuje število nikoli končanih zdravljenj.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Pamflet
Komentar / Z lopatami in padlimi menedžerji
Na praznik dneva žensk so se posebej izpostavili ministri. Policijski Boštjan Poklukar je povedal, da obstajajo področja, kjer je nujen korak naprej, in da se bo sam zanj tudi osebno zavzel. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je šel v dom starejših občanov in občank v ljubljanskih Fužinah, zunanja ministrica Tanja Fajon je še enkrat poudarila feministično zunanjo politiko, kmetijska ministrica Irena Šinko, da imajo na podeželju ključno vlogo ženske. Sploh in sploh parlamentarna predsednica Urška Klakočar Zupančič, ki je z nekaj evropskimi kolegicami objavila mali feministični manifest. Toda teh, ki so najbolj deprivilegirane, ni obiskal nihče. Še več, tik pred praznikom žensk smo brali kratke časopisne notice, da bodo tudi v hotelih Istrabenz Turizma v Portorožu ukinili službe sobaric, ki jih bodo prenesli na zasebno podjetje zunaj hotelske verige. Že teden poprej so to storili v hotelih Sava Turizma. Zakaj se lastniki nameravajo znebiti tako velikega števila zaposlenih? So tehnološki višek, ker so vpeljali robote, ki sesajo, čistijo in pomivajo sobe, hale in restavracije? Nak, v želji po ekstra dobičku jih mečejo iz služb, da bi potem čistilni servis plačevali po nižjih cenah. Poklic sobaric v praktično izključni meri opravljajo ženske. In z novim statusom bodo imele odločno manjše delavske pravice, obstrukcijo bolniških, nižje plače etc. A kdo je lastnik teh hotelskih verig? – Sava Turizem in SDH, obe v lastništvu države. Vlada lahko z enim namigom naroči svojim predstavnikom v vodstvih, da ustavijo in anulirajo pavperizacijo sobaric. Je na zadnjih sejah naš ministrski cvetober, ki s sladkimi besedami slavi 8. marec, zahteval takojšnje vladne poteze? Nak, sladke besede proti izkoriščanju žensk izrekajo abstraktno, tam, kjer so najhujše, jih ne zanimajo.
-
Roman enega vodilnih poljskih literatov je postavljen v junij 1941 v vzhodno Poljsko, na rečno mejo, ki ločuje deželo pod nemško okupacijo od sovjetske; trenutek tik pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo. Osrednja figura je brodar, ki za denar na skrivaj prevaža z brega na breg. Toda tu nastopi presenečenje: ko poljski begunci ponoči trkajo na okna po zaselkih rojakov, jih pričakajo nezaupanje, sovraštvo in vile. Nič ni v redu pričakovanega – po vasicah živijo pritepenci, ki se z nemškimi vojaki korektno razumejo. Razcapani poljski vojaki brez uniform se skrivajo po gozdovih in mrcvarijo tavajoče Žide. Vladajo lakota, smrad, bolhe in strah pred smrtjo. Na drugi strani reke so Rusi in NKVD, ki oskrunja cerkve in pleni trgovce. Eden se jim izmakne, ko se zateče na britof, kjer zleze v sveži grob k mrliču; vojaški psi ga ne zavohajo, vonj mrtveca je močnejši od njegovega. No, tod vlada bizarna trgovina: brodarja zasačijo Nemci, a ima alibi – ujeto ribo – in potem ostriža zamenja za zavojček cigaret. Vaščanka gre s Fritzem, ta se oddolži z daljnogledom. Mladi in razcapani Žid, ki je bil nekoč gospod, tekoče govori francosko in angleško, a vidi, da je tudi tu zgrešil – prav bi mu prišli nemščina in ruščina, reši pa ga poželjiv pogled na zeliščarko. Vmes padajo trupla; za napačno gesto pritepenec konča z odprtimi črevi. Ni ključa, po katerem bi ločil zaveznika od sovražnika. Tudi narodnost in vera ne delujeta, zdaj morijo Ukrajinci, zdaj Rusi, zdaj Germani, vseskozi Poljaki. Žid preživi le, če je neviden. Plemenita ideja osvobodilnega boja proti zavojevalcu ne zaživi, saj ni več jasno, od kod prihaja zlo.
-
Komentar / Ko se Magna ponovi pri kanalu CO?
Anglija. V trgovinah je zmanjkalo paradižnikov, jajc in druge zelenjave. Prizor, za katerega bi do nedavnega rekli, da je nemogoč.
-
Daniel H. Pink: Moč obžalovanja
Kaj je torej bolje: da nič ne obžalujemo ali da se prepustimo obžalovanju? Oziroma še radikalneje: ali nas izkušnja stanja obžalovanja predrugači?
-
Komentar / Državljani drugega reda
Konec leta 1953 je drugi človek Jugoslavije Milovan Đilas, ki je bil predsednik skupščine in podpredsednik vlade, objavil serijo takrat najbolj branih člankov v časniku Borba. V enem se je spraševal, če je demokracija za vse ali samo za člane komunistične partije, če isti zakoni veljajo tako za buržuje kot za komuniste. Njegov odgovor je bil - da, kar ga je stalo odstavitve in ekskomunikacije - 33 let do mariborske Katedre ni noben časnik objavil nobenega pogovora z njim. Je to le spomin na stare čase diktature svobode ali zorni kot za razumevanje sedanjosti?
-
Jean-Claude Larchet: Epidemija novih medijev
Razvija kar nekaj prodornih konceptov. Miselna preobremenitev – ko posrkamo tolikšno količino informacij, da jih od tedaj možgani niso več sposobni prevesti v sheme. Princip preletavanja proti sposobnosti osredotočanja pozornosti. Burn-out – zaradi spleta, ne službe. Nezasedeni čas – ne moreš živeti polno, če si manično ujet v dejavnosti. Homo connecticus, ki se brez medijskih vezi počuti slabo in prazno.
-
Komentar / Koristi od rdeče zvezde
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi muzealsko obravnavanje slovenske države. Ko je ministrica Asta Vrečko napovedala usodno razpustitev, je utemeljevala, da je premajhen in kadrovsko prešibek, da ga je treba priključiti večjemu muzeju. Argument, da je treba institucije združiti, da bi bolje delovale, je malo prej podrla njena vlada, ko je trdila, da mora za boljše delovanje povečati število ministrstev! Hkrati pa je to edini muzej v slovenski moderni zgodovini, ki ga je vlada ukinila. Dotlej je vedno veljalo, da so muzeji narodno bogastvo, ta muzej pa je narodno zlo.
-
Leta 1977 je iz družbenega življenja poniknila soproga predsednika Tita, ki je bila četrt stoletja prva dama Jugoslavije. Brez besed – ne Tito ne državni vrh nista nič pojasnila, tako da so odtlej o njeni usodi krožile le govorice.
-
Komentar / Mudi se, ni časa za demokracijo
V Mestnem logu v Ljubljani se je zbrala množica domačinov, ki se jim je podrl svet. Dobesedno. Zaradi gradnje veterinarske fakultete v njihovi četrti zabijajo globoke pilote, kar povzroča, da se domačinom od jutra do večera tresejo hiše, pokajo stene, s polic jim padajo predmeti, živijo kot sredi vsakodnevne vojne vihre. Oglasil se je odgovorni – ljubljanski župan, ki je povedal, da se tu ne da nič več spremeniti, pač - morda bi lahko inšpektorji preverili zvočni hrup.
-
Boris Furlan in Staša Furlan Seaton: Skozi gosto noč: dopisovanje 1951–1957
Po formi sentimentalne epistole z vsebino daleč presegajo to obliko, prinašajo namreč zgodovino zasebnega trenutka političnega kaznjenca v času Kidrič-Kardeljeve vladavine. Boris Furlan je bil tržaški begunec pred fašizmom, univerzitetni profesor, med vojno minister kraljeve vlade v Londonu in obenem podpornik partizanstva, po vojni dekan Pravne fakultete v Ljubljani, nato pa na montiranem Nagodetovem procesu kot angleški vohun obsojen na smrt, čez čas »pomiloščen« na 20-letni zapor, a ker je v ječi hudo bolan skoraj umrl, mu dovolijo odslužiti kazen na domu.
-
Potem ko evropske države kar po vrsti sporočajo, da so aretirale ruske vohune, je tudi slovenska vlada razglasila, da ima pod ključem dva ruska vohuna. In mediji so kajpak odprli temo, koliko je še spečih Putinovih špijonov pri nas, in razglasili, da je bil to največji uspeh obveščevalne agencije SOVE v njeni zgodovini. Še več, zunanja ministrica Tanja Fajon je razglasila, da sta zaprta pripadnika ruske obveščevalne službe.
-
Alan Mikhail: Božja senca: Sultan Selim, njegov Osmanski imperij in nastanek novoveškega sveta
Osvojil je celotno sredozemsko Afriko razen Maroka, segel v Etiopijo, še prej v Sirijo in Jeruzalem, se približal Indiji, skratka osvajalec, ki je šel po sledeh Aleksandra Velikega. A težji kot vladavina na treh kontinentih je bil spopad za sultanski prestol – ne le med tremi brati, ampak tudi med očetom in sinom. Kar je šlo kajpak iz roda v rod. Že oče Bajazit se je vojskoval z bratom Đelimom, ki je kot poraženec utekel na Rodos, potem pa brez vojske postajal vse močnejši. Gostili so ga evropski vladarji, ki so preračunavali, da lahko prek njega napravijo razpoko med Osmani in v novi križarski vojni porazijo tedanjega sultana. Diplomacija je sicer tekla tudi v drugo smer, saj je sam Bajazit ponujal papežu 120 tisoč dukatov (več, kot je znašal rimski proračun), da upornega brata vzdržuje v luksuzu in daleč od Istanbula.
-
Komentar / Martin Krpan na kolesu
Premier Robert Golob se je izkazal kot odličen gledališki akter. Na občnem zboru sodnikov, ki so resni in jih ne poznamo po razigranosti, je iz njih dvakrat izvabil smeh navdušenja in gromki aplavz. A večerna zvezda ni postal zaradi imenitno odigrane vloge, temveč zaradi 600 evrov, ki jim jih je obljubil na lepe oči. Toda z zmago na enem odru si je priklical stampedo na preostalih. Takoj so protestirali gasilci in ga v njegovem jeziku povabili, naj še njih obišče z obljubo po 500 evrih. Njihov bes je utemeljen: medicinske sestre, ki se znajdejo na kraju požarov, da oskrbijo poškodovane, so bolje plačane kot ognjegasci, ki se borijo sredi strupenega dima in peklenske vročine ognjenih zubljev.
-
Iztok Geister: Tako imenovane stvari
Okoljski aktivisti branijo naravo pred posegi industrije in politike s čustvenim angažmajem, Geister se ji približuje. Tako da jo ogovarja, da jo prikliče z imeni. Ampak tu ne zadoščajo več emocije, temveč vednost. Torej brska po stari literaturi, kjer pri Zoisu najde ime za kragulja – golobar. Drugod pomišlja ob izrazih – plaža, nabrežje, obrežje, breg, obala, ki jih ne jemlje kot sinonime, saj se razlikujejo v potankostih. Spet drugod išče drobne razlike med pojmoma gol in nag, neporaščen vs. slečen, a tako, da besedne zveze postavi v svet ljudi, živali, rastlin in skal. Ga pritegne izpuhteli spol: čeprav je sliva ženska oblika, so marmeladi spremenili spol – namesto slivina govorijo slivova, tudi smreka ne daje smrekinega medu; toda to igrivo premišljevanje zapelje v pomensko natančnost: lipov list je generični pojem, lipin list pa utrgan z drevesa pred nami. Lov je danes samoumevno moškega spola, nekoč so poznali tudi ženski spol: ribja in ptičja lov, a s pomenskim odtenkom – ujeta žival je bila živa, torej bi jo lahko tudi izpustili.
-
Na občnem zboru sodniškega društva konec prve dekade meseca so govorci izrekali, da so jezni nad višino svojih plač. In potem je kot deus ex machina na oder priletel premier Robert Golob, ki jim je povedal, da se je odločil, v naslednjem stavku glagol spremenil v množinski – smo se odločili, da od prvega januarja sprejmemo dodatek za vse sodnike in tožilce v višini 600 evrov, le da še ne vemo, v kakšni formi bomo to izpeljali.
-
Damir Barbarić: Filozofske disputacije
Najbolj zlorabljen pojem sodobnosti je demokracija, ki je postala prazna lupina, brez smisla, pravzaprav krinka, pod katero prek množičnih medijev vladajo globalni in lokalni plutokrati ter oligarhi. A Barbarić je radoveden, in da bi razumel sedanjost, stopi na začetek, v antično mestno državico. Atene niso bile država, temveč polis, katerega značilnost je bila, da so v politiki sodelovali vsi, ki so imeli status državljanov. In ti so bili med seboj enakopravni. Strogo dobesedno – vsak je lahko postal svetnik, a samo za eno leto, skupaj največ dvakrat v življenju. S tem so eliminirali razred poklicnih politikov. Sploh, ker so namesto volitev opravili žreb in tako onemogočili lobiranje za kandidate ter delovanje neformalnih centrov moči. So potem meščani usodo na slepo prepustili odločitvam svetnikov? Nikakor, deloval je princip prisotne demokracije. Zbirali so se v agori, na javnih zborovanjih pod milim nebom, kjer so razpravljali, presojali, svetovali in se prepričevali. Katerokoli dejanje je mestna oblast podvzela, so ga najprej meščani družno premišljevali, si vzeli čas za disput, četudi se je polisu bližala sovražna vojska. Razložiti in obraniti misli v javnosti je bil način politike, ki je Atene postavil za središče demokracije. Svobodni ljudje niso preložili odločitev na izžrebane svetnike in se medtem posvečali svojim opravilom. Nasprotno, v neposredni demokraciji so ob vseh pomembnih odločitvah pustili posle in prišli v agoro, saj so bili prepričani, da šele kosanje v razpravi privede do dobrih odločitev. Prva vrednota polisa je bila tako sodelovati s someščani v kolektivnem razmišljanju, in to pri vseh zadevah.
