Jure Trampuš
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Če predsednik državnega zbora ne bo odstopil sam, ga lahko večina poslancev na tajnem glasovanju razreši. Matej Tonin je postal predsednik državnega zbora 22. junija. Takrat je bilo to veliko presenečenje, ki je nakazovalo, da bo Slovenijo jeseni vodila desna vlada. Dober mesec dni pozneje so politična razmerja drugačna, predsednik državnega zbora naj bi postal Dejan Židan. Matej Tonin je ob junijski izvolitvi dejal, da gre za začasno funkcijo, »ko pa bo nova koalicija znana in oblikovana nova vlada, sem se z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti«. Danes Tonin zagotavlja, da bo »držal obljubo«, a brez zapletov verjetno ne bo šlo.
-
10. 8. 2018 | Mladina 32 | Politika
Lani novembra se je zdelo, da je vsega konec, pogajanja o oblikovanju nove vlade so dokončno propadla, pred vrati naj bi bile predčasne volitve. »Bolje ne vladati kot napačno vladati,« je izustil predsednik stranke, ki je dramatično zapustil zaključna pogajanja, »obžalujem propad pogovorov, a storila bom vse, da bo premagana politična kriza«, je izjavila druga stran.
-
2. 8. 2018 | Politika
Levica ne bo stopila v vlado, ki jo poskuša sestaviti Marjan Šarec. Razlogov za to odločitev, ki je bila sprejeta v torek zvečer na svetu stranke, je več, a bistveni je naslednji: večina razpravljavcev je bila prepričana, da je ponujena jim koalicijska pogodba neustrezna, da so skratka pogajalci Levice pri peterčku dosegli premalo, predvsem pri vprašanju izdatkov za obrambo, davčni politiki in prodaji NLB. Ali z drugimi besedami, če bi privolili v koalicijski sporazum, bi postali del vlade, ki je kot stranka ne bi podpirali. S tem naj bi razo- čarali volivce. Levica se sicer sodelovanju s Šarcem ni popolnoma odrekla, saj mu je po portugalskem vzoru ponudila projektno zavezništvo, idejo, o kateri se je govorilo že tisto nedeljo, ko so bile v Sloveniji volitve.
-
9. 7. 2018 | Družba
»Slovenija spada med območja, kjer temperatura raste hitreje od svetovnega povprečja«
Andreja Velkavrha poznamo kot vremenarja, tistega s televizije, ki se malo nasmeji in zvečer pove, kaj nas čaka naslednji dan. A Andrej Velkavrh je tudi veliko več, predvsem ima rad naravo, ljudi in opozarja, da način življenja, kot ga živimo danes, vodi v propad. »Ljudje smo preveč aktivni, preveč smo učinkoviti, v bistvu bi morali manj delati, manj proizvajati, živeti v večjem sozvočju z naravo in sami s seboj,« pravi v pogovoru za posebno številko Mladine Intervju 2018.
-
15. 6. 2018 | Mladina 24 | Politika
Bernard Brščič, nekdanji sekretar v kabinetu Janeza Janše, sicer neutruden tviteraš in sovražnik vsega tujega in nekrščanskega, je te dni zapisal takole: »V soseščini se dogajajo same dobre stvari. Orban, Kurz, Salvini ... Samo Slovenija je na poti v 'usrano' luknjo.«
-
8. 6. 2018 | Politika
Te dni po Sloveniji kroži zemljevid volilnih enot in okrajev, kjer je cela Slovenija pobarvana v rumeno. Pri volilnih okrajih je nekaj rdečih in modrih list, a rumena prevladuje. Grafika govori o tem, kako naj bi se Slovenija obarvala v barve SDS.
-
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Ne politiki populističnega rasizma
Nedavno, ko je Slovenija vrela zaradi varčevalnega ZUJF-a, predvsem pa zaradi arogance druge vlade Janeza Janše, ki je gospodarsko krizo izkoriščala za obračun z namišljenimi ideološkimi sovražniki, so policisti zastražili zgradbo parlamenta. Obdali so jo z ograjami, neposredno pred parlamentom so bili prepovedani protesti, saj se je oblast bala množic. Bil je to čas, ko je notranje ministrstvo vodil dr. Vinko Gorenak in ko so nad protestniki krožili helikopterji. Na obeh straneh je tekla kri.
-
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Dr. Metka Mencin Čeplak, psihologinja
Metka Mencin je bila nekoč političarka, bila je poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, že prej se je borila za pravice žensk, za vpis 55. člena o svobodnem odločanju o rojstvu otrok v slovensko ustavo. Če bi parlament junija 1991 sprejel njen amandma, se ne bi zgodili izbrisani. Metka Mencin Čeplak je danes docentka na Fakulteti za družbene vede, je kritična psihologinja, med drugim predava o identitetnih politikah, predsodkih in množični psihologiji.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Stranka Levica, ki se je pred štirimi leti ponašala s pridevnikom združena, je bila na volitvah leta 2014 veliko presenečenje. Koalicija civilnih gibanj in strank, zraslih iz časa vstaj in uličnega političnega aktivizma na eni ter teoretičnega premišljevanja o prihodnosti socializma na drugi strani, se je z dobrimi 52.000 glasovi prebila v parlament. Zbrala je le 60 glasov manj kot nekoč velika SD. Kar je bilo po svoje pričakovano, socialni demokrati niso več tisto, kar so bili, njihova politika je skrenila stran od socialne države in zagovarjanja pravic delavstva. Vse to je bilo pred štirimi leti, v času, ko je tretjina volivcev polagala upe v etično prenovo družbe in neizkušenega pravnika Mira Cerarja.
-
4. 5. 2018 | Mladina 18 | Politika
Dejan Židan, predsednik SD: Sem bolj levi kot Borut Pahor
Stranka Socialni demokrati je doživljala padce in vzpone, leta 2008 je zmagala na volitvah, z Borutom Pahorjem je prevzela vlado, imela je 29 poslancev. Na volitvah leta 2014 jih je dobila zgolj šest. Po 3. juniju naj bi bilo drugače. Ankete SD napovedujejo ponoven vzpon na vrh. Stranka naj bi znova postala samozavestna, njen volilni program ima naslov Samozavestna Slovenija, samozavesten pa je tudi Dejan Židan. Že osem let je minister za kmetijstvo, zdaj je, kot pravi, pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Politika
»Izjemen odziv na akcijo,« se je v ponedeljek, 16. aprila, na Twitterju pohvalil Janez Janša.» Cenimo in upoštevamo vaše mnenje. Še teden dni časa je za odgovore, če še niste poslali.« Predsednik SDS je objavil še fotografijo kupa anketnih listov, ki so jih na sedež stranke poslali volivci. »Odličen odziv, pregledna anketa, ki jo enostavno spremeniš v kuverto in pošlješ po pošti! Super ideja že v osnovi,« je pod enim izmed Janševih tvitov zapisal komentator, dolgoletni podpornik SDS, eden izmed tisti, ki so nekoč stali pred sodiščem.
-
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Politika
Luka Mesec, koordinator Levice: Bliže so mi superge in puloverji kot Chejeva čepica
Stranke, pravzaprav skupine, ki so se nekoč poimenovale Združena levica, so na prejšnjih državnozborskih volitvah nepričakovano prišle v parlament. Združeno levico je obkrožilo skoraj 54.000 volivcev, dobila je šest poslancev. Potem so se začele težave, nekateri člani koalicije ali skupin znotraj nje so bili nezadovoljni. V neko gibanje, ki je izšlo iz vstajniških vrenj, so projicirali lastna pričakovanja, ki pa jih stranka, poslanska skupina nista zadovoljili. Zato je počilo, nekateri so odšli, drugi oblikovali novo stranko Levica. Zdaj stojijo pred novo preizkušnjo, realno so edini, ki v slovenskem političnem prostoru pomenijo alternativo, a v naslednjih tednih bodo o tem morali prepričati tudi volivce.
-
23. 3. 2018 | Mladina 12 | Politika
Dr. Alenka Zupančič Žerdin: Um ni stopnja izobrazbe
O veliko stvareh bi se lahko še pogovarjala, veliko je ostalo nedorečenega, veliko je tudi izpadlo iz že tako dolgega intervjuja. A velja ugotovitev, da je pogovor z dr. Alenko Zupančič Žerdin, ki dela na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, vedno luciden. V svetu polresnic in vulgarizmov, ki uokvirjajo naš vsakdan, to ni samo nekaj pomembnega, svežega, neobičajnega, v času, ko je iz družbe pregnan um, se je treba ustaviti in pomisliti, kaj je prignalo ljudi do besa in obupa, in zakaj vseskozi izbirajo politike, ki poglabljajo njihovo spiralo brezizhodnosti. Manjka ostrine misli, tihega tkanja duha, discipline mišljenja, ki bi omogočalo usodnejše družbene premike.
-
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Družba
Dr. Darja Zaviršek, sociologinja in feministka
V torek popoldne je imela Darja Zaviršek v Kamniku predavanje. Govorila je o vidnosti nevidnega: nasilje v institucijah dolgotrajnih namestitev, o nekdanjih zaprtih zavodih, gradovih, dvorcih, v katerih so bivali otroci. Tudi ko sva se pogovarjala, je govorila o nasilju, ne o institucionalnem nasilju, morda posredno tudi o tem, temveč o nasilju moških nad ženskami, o vsakodnevnih nasilnih dejanjih, ki jih velik del ljudi v družbi do nedavna ni prepoznal kot sporna. Povsem jasno je, zakaj. Redkokdo je pomislil, kako spolno nadlegovanje, verbalno ali fizično, občutijo žrtve. Z gibanjem #MeToo ali #jaztudi po slovensko naj bi se to spremenilo. Kulturni vzorci se resda spremljajo počasi, a drugo kot sprejemanje človeka kot takšnega, kot nam enakopravnega, nam ne preostane. Patriarhalne družbe so nasilne in nasilje vodi v fašizem.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Družba
Marca 2013 je slovensko vlado prevzela Alenka Bratušek, vodila jo je dobro leto dni. To je bila deveta slovenska vlada, pred Alenko Bratušek ji je poveljevalo šest moških, po njenem padcu pa je prišel še eden, torej sedmi moški premier.
-
Dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica in znanstvenica
Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921, med vojno je študirala medicino, odšla je med partizane, delala v partizanskih bolnišnicah, kasneje je postala pediatrinja, neonatologinja, znanstvenica, organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Je zagovornica dojenja, borila se je za pravice žensk in enoletni porodniški dopust, je tudi redna profesorica in častna občanka Ljubljane.
-
Eva Vrtačič, angažirana antropologinja
Dr. Eva Vrtačič je asistentka na Fakulteti za družbene vede, sodeluje pri predmetih socialna in politična antropologija ter informacijske kulture in subkulture. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, ki je med drugim razvil Parlameter, internetno orodje za lažje spremljanje dela v državnem zboru. Aktivna je v hišnem sindikatu na fakulteti. Nekoč je delala na Radiu Študent. Zase pravi, da poleg drugega rada igra igre, bere, še raje pleza, se potaplja na vdih in goji kulturo lenobe, predvsem pa jo motijo iztirjeni svet in vse nepravičnosti, ki jih ta povzroča.
-
Na torkovi novinarski konferenci je predsednik državnega zbora Miran Brglez pred novinarje stopil skupaj z Ivico Žnidaršič. Dejstvo, da je zraven Brgleza zadovoljno stala predsednica Društva izgnancev, je napovedovalo, da bo politika poskušala rešiti vprašanje odškodnin za premoženjsko škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno.
-
Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka
Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti.
-
Naivno iskanje izgubljenega zaupanja
Člani, vodstvo, poslanci Nove Slovenije so že nekaj časa nezadovoljni. Stranki nikakor ne uspe preseči 10-odstotne meje anketno izmerjene volilne podpore, kar na volitvah pomeni slabih 100.000 volilnih glasov. Prej velja nasprotno. Krivulja izmerjene podpore napoveduje, da NSi »postaja stranka parlamentarnega roba«. Rekordne uvrstitve njihovih idejnih predhodnikov iz časa Lojzeta Peterleta in Slovenskih krščanskih demokratov, ko so na volitvah leta 1994 zbrali 14,5 odstotka glasov, so realno nedosegljive.
-
22. 12. 2017 | Mladina 51 | Družba
V filmu Andreja Košaka Zvenenje v glavi, posnetem po romanu Draga Jančarja, se upor zapornikov, vodi jih Keber, ki ga je upodobil Jernej Šugman, začne ravno zaradi prenosa košarkarske tekme. Ne navadne tekme, pač pa tekme med Jugoslavijo in ZDA, finala pred finalom, ki se je leta 1970 dogodil v Hali Tivoli.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Uvodnik
Denar ne smrdi, tudi oblast ne
Prav nenavadno je bilo gledati prenos torkove razprave iz Bruslja, kjer so evropski poslanci, zbrani v odboru, ki se ukvarja z davčnimi oazami in pranjem denarja, poslušali strašljive besede poslanca SDS Anžeta Logarja. Nenavadno zato, ker je bila podoba Slovenije, ki jo je slikal Logar, strašljiva. Slovenija naj bi posredno financirala terorizem, hkrati naj bi kup naključij dokazovalo, da se naši preiskovalni organi namenoma niso poglobili v nenavadne finančne transakcije Britanca iranskega rodu. Pravna država torej ne deluje, vsa država pa naj bi bila talka kriminalno-terorističnih družb, ki so povezane z vladajočo politiko.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Steve Bannon, mastermind uspeha ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je pred kratkim napovedal novo vojno. A ni je napovedal svojemu predsedniku, čeprav ga je ta pred meseci umaknil iz Bele hiše, njegova tarča je zdaj republikanska stranka; ne torej demokrati z Wall Streeta ne liberalni intelektualci, pač pa tisti sumljivi republikanci, ki ne razumejo skrivnosti Trumpovega uspeha. Steve Bannon bi rad vodil konservativno populistično gibanje, vstajo naroda, upor delavskega razreda proti elitam, upor, kot bi se reklo pri nas, »drugorazrednih«. Trumpova izvolitev je samo prva stopnica, prvo dejanje veliko večjega zgodovinskega prevrata.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Politika
V nedeljo zvečer predsednik republike Borut Pahor ni bil ravno prešerne volje. Vtis, ki ga je želel dajati, je bil drugačen. »Treba je biti pogumen,« je dejal, »dosegli smo izjemen rezultat, če bi mi ga zaupali na začetku kampanje, bi ga takoj sprejel.« Pahor se je smejal, šalil, gestikuliral, a njegov namen je bil jasen, nikakor ni želel ustvariti vtisa, da je izgubil, ljudje ne volijo poražencev, ljudje ne volijo luzerjev, ljudje ne volijo nejevoljnih ljudi.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike
Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Ahmad Šamieh se je rodil leta 1971 v Siriji. Živel je v Daraji, v predmestju Damaska. Daraja je znana po tem, da so tam med sirsko vojno potekali hudi spopadi, v kraju pa se je avgusta 2012 zgodil tudi »darajski pokol«, v katerem naj bi enote predsednika Asada pobile okoli 200 ljudi, med njimi veliko civilistov, žensk in otrok.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Družba
Peter Vilfan, komentator in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance
Peter Vilfan je bil nekoč odličen košarkar. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil štiri medalje, tudi zlato na svetovnem prvenstvu v Manili leta 1978. Košarke seveda ne igra več, pravi, da bi verjetno želel zabiti, a vprašanje, kako bi bilo, ko bi priletel na tla. Vilfan je danes poslanec v državnem zboru, vseskozi je tudi televizijski komentator. Bil je tudi komentator prenosov na turnirju, kjer je Slovenija postala evropski prvak. Še vedno je vzhičen, nad igro, nad igralci, nad trenerjem in nad načinom, kako so slovenski košarkarji postali evropski prvaki.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Politika
Blagoslovljena država absurdov
Borut Pahor se zdi v objavah na Instagramu nedosegljiv. Ko doda modro misel ali dve, kadar se pošali ali govori resno, se zdi, da dlje ne more, da je dosegel svoj vrh. A presenetljivo: vedno znova z novimi objavami presega samega sebe. Če je včeraj še pil red bull v Blejskem jezeru, danes po njem supa v državniški obleki; če je pred tedni osamljen sedel na avtobusni postaji, si danes skrbno čisti planinske čevlje. Podobno deluje nova stranka Gibanje za otroke in družine, ki jo vodi Aleš Primc. Iz dneva v dan postajajo njihove izjave bolj fundamentalistične, bolj skrajne, bolj nore. Vsak ima pravico, da veruje v svojega boga, v svoj politični program, nevarno pa je, če je ta program v neposrednem nasprotju s slovensko ustavo in zakonodajo. Kdor svojo politiko utemeljuje z dobesednimi citati iz verskih knjig, je nevaren.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
Peter Verlič je bil nekoč poslanec SDS. Leta 2010 je postal župan Grosuplja. Prejšnji teden, 1. septembra, je bil na Polici, naselju nedaleč od Grosuplja, pomemben dan. Odprta je bila nova stavba podružnične osnovne šole. 98 učencev je dobilo nov dom. Kot se za velik in svečan dogodek spodobi, je bila ob odprtju v novi telovadnici organizirana prireditev s plesno predstavo otrok, otroško gledališko skupino, recitacijami, govori pomembnežev. Prišla sta tudi dva duhovnika: nekdanji vojaški kurat dr. Jože Plut in domači župnik Slavko Judež.
