Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    »Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

    Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

  • Jure Trampuš

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Šarec in Janša izenačena

    Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba  Za naročnike

    »Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«

    Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod. Več

  • Jure Trampuš

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika

    Prava umetnost

    Romana Tomc, evropska poslanka iz SDS, se je v času, ko je kandidirala za predsednico Slovenije (na volitvah jo je leta 2017 podprlo 13,7 odstotka volivcev), prikazovala za modro, umirjeno in spravno političarko. Nasprotje tistega, kar je njen šef, predsednik SDS Janez Janša. Več

  • Jure Trampuš

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Družba

    O zagatah z besedo janšizem in zmotah, povezanih z njo

    Prejšnji četrtek je v parlamentu govoril predsednik vlade Janez Janša. Med drugim se je obregnil ob proteste. Zmotili so ga predvsem napisi »Smrt janšizmu, svoboda narodu«. Besedi smrt in janšizem se na teh ali onih protestih nista pojavili prvič, a predsednik vlade ima prav. Kakršnekoli grožnje s smrtjo so absolutno nedopustne. Janševa politična misel je nato dobila nadaljnje izpeljave, nekateri, namenoma uporabljamo to oznako, režimski mediji pa so zaradi spornih besed pisali celo o grožnjah z atentatom in državljansko vojno. Več

  • Jure Trampuš

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Naskok na RTV Slovenija

    V ponedeljek zvečer je bil uradni profil slovenske vlade na Twitterju, ureja ga direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija, zelo dejaven. Zdelo se je, da se dogaja nekaj pomembnega. Je bila v tiskovnem središču vlade izredna tiskovna konferenca? Je koalicija sprejela usodno odločitev? Nič takšnega, le predsednik vlade Janez Janša je imel intervju na strankarski televiziji Nova24TV, na Twitterju pa so vladni uslužbenci redno in promptno objavljali izseke iz njegovega govorjenja. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Brez strahu 

    V nedeljo zvečer, dva dni po velikih kolesarskih protestih, sta v studiu nacionalne televizije sedela ugledna gosta. Eden je bil Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve, ki danes piše javna pisma in spomenice v podporo ponovnemu političnemu sopotniku Janezu Janši in njegovi vladi. Na drugi strani je bil pesnik Boris A. Novak, prejemnik velike Prešernove nagrade in eden izmed 118 podpisnikov pisma »Foruma za demokracijo«, ki opozarja, »da so posegi nove vlade v ustanove nadzora dokaz avtoritarne oblasti«. Dimitrij Rupel in Boris A. Novak sta bila nekoč sodelavca, skoraj prijatelja, bil je to čas oblikovanja in nastajanja Nove revije, kulturniške revije, ki je v osemdesetih letih v socialistični Sloveniji začela odpirati prostore svobode. Ni bila edina, ki je to počela. A bila je pomembna. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Vladanje z lažmi

    Vrag je resnično vzel šalo. Pisanje o slovenskih medijih, ki ga je te dni na osebni Facebook strani in na uradni strani vlade objavil premier Janez Janša, pismo o žabah, ki se kuhajo in skuhajo, o rimskih legijah, o vojni z mediji, ki je politiki domnevno ne morejo nikoli dobiti, vse te velike in zmedene besede predsednika vlade je treba jemati zelo resno. Več

  • Jure Trampuš

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    Matej, tudi ti?

    Matej Tonin je predsednik stranke, ki v daljši različici imena vsebuje tudi besedo »krščanski demokrati«. Nič posebnega, Nova Slovenija je vseskozi zagovarjala tradicionalen pogled na svet, njeni predstavniki so govorili o krščanskih koreninah Evrope, razpravljali so tudi o svetosti življenja. Stranka svojega »intimnega« odnosa do boga ni nikoli skrivala. Ne nazadnje je Matej Tonin skupaj s strankarskim vrhom »v zahvalo za prejeto milost in priprošnjo za pomoč v naslednjih dneh, da se odločijo v korist domovine,« nekaj dni po volitvah leta 2018 iz Ljubljane romal na Brezje, kjer je iz rok patra prejel božji blagoslov. Več

  • Jure Trampuš

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    »Minister, zdaj pa ga že pošteno lomite«

    Med temelje demokratične države sodita koncepta vladavine prava in pravičnosti. To pomeni, da mora obstajati zakonita pravna podlaga, opisana v zakonu in ustavi, ki določa, kaj je dopuščeno in kaj ni. Prav tako velja načelo, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanja, za katera ni določeno, da so kazniva. Pravičnost pomeni tudi enakost posameznikov pred zakonom – za enaka dejanja morajo biti ljudje obravnavani in kaznovani enako. Več

  • Jure Trampuš

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Sveti Jožef, Janez Janša in 1. maj

    Te dni, ko sta minila dva državna praznika, se je zdelo, da za predsednika vlade Janeza Janšo obstaja zgolj eden. Konkretneje, državljanom in državljankam, prebivalcem in prebivalkam Slovenije je voščil zgolj ob 1. maju, prazniku dela. Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ni pripravil nobene poslanice ali nagovora, modrih misli ali voščila. Več

  • Jure Trampuš

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Pismo hrvaških županov

    Triindvajset hrvaških županov je poslalo pismo Janezu Janši in Borutu Pahorju ter Andreju Plenkoviću in Zoranu Milanoviću. Ker gre za javni dopis županov obmejnih občin, njegova vsebina ni presenetljiva. Hrvaški župani so zaskrbljeni zaradi zaostrovanja odnosov med državama. V pismu so zapisali, da so presenečeni nad pobudo slovenskih kolegov, ki so predlagali uveljavitev člena 37 a zakona o obrambi. Tistega člena, ki vojski na obmejnem območju podeljuje policijska pooblastila. Več

  • Jure Trampuš

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Konec svobode

    Vrnimo se najprej malce v zgodovino, ne preveč nazaj, v pomlad leta 1988, ko je vojaško sodišče tedanje Jugoslovanske ljudske armade zaprlo štiri mlade Slovence, tri civiliste (dva urednika Mladine in enega sodelavca Mladine) in enega vojaka, ker naj bi pridobili in razširili tajen vojaški dokument, ki je vseboval navodila, kako naj se vojaške enote pripravijo na nemire civilistov. Tega so preiskovalci odkrili v prostorih podjetja takratnega komentatorja Mladine in v tedanjih prostorih uredništva Mladine na Resljevi ulici v Ljubljani. Sledil je spontan politični odpor, nastal je Odbor za varstvo človekovih pravic, na Roški ulici v Ljubljani, kjer je stala stavba, v kateri je bilo vojaško sodišče, pa so v času sojenja potekale demonstracije. Vsak dan se je pred stavbo zbrala mirna množica ljudi. Nihče jih ni zares oviral. Policisti so ravnali korektno, protestnikov praviloma niso preganjali, sistematično popisovali in tudi kazni za te ali one prekrške niso pisali, le promet so usmerjali. Svobode zborovanja in drugega javnega zbiranja, ki je bila zapisana že v jugoslovanski socialistični ustavi iz leta 1972, niso omejevali. Kar je sledilo, je znano. Demokratizacija družbe in nastanek pluralistične Slovenije. Več

  • Jure Trampuš

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Kako protestirati v času korone?

    Ko so nekateri posamezniki v Stuttgartu želeli izvesti protest, povezan z ukrepi za zajezitev epidemije, so jim lokalne oblasti to prepovedale. V protestu naj bi sodelovalo 50 oseb, ki naj bi upoštevale predpisane omejitve. Nato se je eden izmed njih obrnil na sodišče in na koncu, na ustavnem, uspel. Več

  • Jure Trampuš

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Totalitarna družba nadzora

    Potem ko so v sredo protestniki pred parlament polagali stopala, izrezana iz papirja, in bili za to kaznovani, in ko je v petek pred parlamentom protestirala povorka kolesarjev, kjer so se policisti držali ob strani, so se v ponedeljek, 27. aprila, na dan upora, protesti razširili po vsej Sloveniji. Bili so v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici, kolesarili so okoli prvomajskega mlaja na Titovem trgu v Velenju, protestirali so še v drugih krajih. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Dr. Rajko Pirnat: »Demokracija ne deluje na podlagi hitrega odločanja. Tako delujejo diktature.«

    Rajko Pirnat je predstojnik Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Nekoč je bil politik, od leta 1990 do 1992 je bil minister za pravosodje. Kasneje se s politiko ni več ukvarjal, jo je pa vseskozi spremljal, kot pravnik je bil včasih tudi povprašan za kakšen nasvet. A politika pravne stroke ne posluša rada, ta ji namreč vseskozi govori o pomenu samoomejevanja. Tudi tokrat je tako. Pirnat je prepričan, da so nekateri vladni ukrepi, predvsem omejitev prehajanja med občinami, neustavni, hkrati opozarja, da je čas krize dobro gnojilo za razrast tega ali onega kršenja človekovih pravic. Vladi priznava, da ji je uspelo epidemijo omejiti, je pa do njenih potez zelo kritičen. Kot da bi, kakor pravi sam, »vlada pozabila, da v Sloveniji velja ustavno načelo, da je ustavne pravice dopustno omejevati v najmanjšem potrebnem obsegu in samo v času, ko je to res nujno in potrebno«. Več

  • Jure Trampuš

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    O bogovih in volih

    »Storil je napako, jo priznal in zanjo drago plačal! Ko sem v teh dneh spremljal tiste, ki so ’vanj metali kamenje’, se nisem mogel načuditi, koliko jih napake še ni storilo. Franci, izjemen človek si in ne pusti se zlomiti. Hvala ti za delo, ki si ga opravil na MNZ!« se glasi sporočilo, ki ga je minister za notranje zadeve Aleš Hojs 18. aprila objavil na svojem Twitter računu. Hojs je imel v mislih nekdanjega državnega sekretarja Franca Breznika, ki je odstopil, potem ko so mediji razkrili, da je v vinjenem stanju 2. aprila zvečer vozil službeni avtomobil, hkrati pa ni upošteval omejitve hitrosti. Kar je naredil Breznik, ni samo napaka, pač pa je s svojo vožnjo ogrožal tudi druge. Zato bo plačal kazen. Dobil bo tudi kazenske točke in na koncu verjetno ostal brez vozniškega izpita. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Zdravko Počivalšek: »Pokorni mediji na dolgi rok ne koristijo nikomur«

    Lahko bi rekli, da se je Zdravko Počivalšek znašel med kladivom in nakovalom. Neposredno je nadrejen Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je odgovoren za nabavo zaščitne opreme. Hkrati je predsednik liberalne stranke, ki s težavo gleda, kako Janez Janša instrumentalizira krizo za povečevanje političnega vpliva in podpira avtoritarnega Viktorja Orbána. Janšev odnos do medijev je eden od dokazov, da želi skreniti po Orbánovi poti. Počivalšek je drugačen. Včasih še preveč stvaren, ne razume prav dobro nevarnosti, ki lahko v razmerah epidemije ogrozijo demokracijo, a ne moremo mu očitati, da v demokracijo in svobodo posameznikov ne verjame. Prej nasprotno. Več

  • Jure Trampuš

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Vlada je za šefa Sove imenovala neznanega odvetnika

    Mesec in dan je potrebovala vlada Janeza Janše, da je imenovala novega direktorja Sove. Prejšnji direktor Rajko Kozmelj je bil prisiljen odstopiti, ker ni bil niti povabljen v takrat še delujoči vladni krizni štab za boj proti epidemiji. Več

  • Jure Trampuš

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    O enoumnem in partijskem sistemu

    Platforma za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je partnerska civilnodružbena organizacija Sveta Evrope, v njej sodeluje 14 najbolj vplivnih in prestižnih civilnodružbenih organizacij na področju svobode medijev v Evropi in v svetu. Platforma deluje pod okriljem Sveta Evrope. Stališča, ki jih objavlja, niso stališča Sveta Evrope, vendar jo ta podpira. Omenjena platforma deluje pod pokroviteljstvom direktorata Sveta Evrope za demokratično participacijo, ki ga vodi Slovenec Matjaž Gruden. Več

  • Jure Trampuš

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Na poti v izredno stanje

    Sredi prejšnjega tedna, v četrtek, 2. aprila, je bil predsednik vlade Janez Janša slabe volje. V parlamentu stvari niso potekale tako, kot si je želela SDS. Vladni predlog, da bi s prvim protikriznim zakonom vojska na obmejnem območju dobila policijska pooblastila, je bil zavrnjen že v parlamentarnem odboru. Hkrati je bila vlada, predlagateljica zakona, prisiljena umakniti nekatera predvidena policijska pooblastila, ki naj bi policiji olajšala boj zoper epidemijo in neposlušne državljane. Načrtom notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je želel nadzirati telefone, policiji pa omogočiti, da bi brez odločb sodišča vstopala v stanovanja, se je uprla koalicijska SMC. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Virus oblasti

    Povečanje pooblastil vojski, četudi zakonsko utemeljeno in omejeno, ni običajen ukrep. V liberalnih demokracijah sta policija in vojska ostro ločeni. Policija se ukvarja s policijskimi nalogami, vojska pa z vojaškimi. Če te sredi javne ceste ustavi vojaška patrulja in povpraša po dokumentih, je v državi nekaj narobe. Ali pa se je ravno zgodil vojaški udar. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    »Vlada z nekaterimi ukrepi strelja v temi z bazuko v smeri, za katero ni prepričana, da je prava«

    Vlada Janeza Janše je po treh tednih vladanja pripravila prvi sveženj »antikoronskih« ukrepov. Ti so povezani z gospodarskimi subvencijami, davčnimi olajšavami, pa tudi policijskimi pooblastili. Vlada pač meni, da je treba zaradi epidemije razširiti pooblastila, ki jih ima policija. Za legitimnimi cilji se skrivajo zlovešči nameni. Vlada je v izvirni različici zakona policiji podelila pooblastila, ki po nepotrebnem posegajo v osebne svoboščine. Po nekaj dneh se je nekaterim odrekla, za zdaj tako ne bo spremljala lokacije telefonov tistih, ki so v karanteni, tudi ne vstopa v stanovanje, a namen zakonskih rešitev ostaja enak – vlada želi v času koronavirusa na hitro povečati nadzor nad državljani. To počne izredno surovo, z grožnjami, brez prave javne razprave in brez potrebnih zakonskih varovalk. Ustavni pravnik dr. Zagorc opozarja, da nikakor ne smemo pozabiti na pridobitve liberalnih demokracij. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Virusna diktatura

    Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc v tokratni Mladini pojasnjuje, kakšne so pasti, v katere se zaradi sprejemanja rigoroznih zakonskih omejitev v imenu boja zoper covid-19 lahko ujame naša država. Če kdaj, so ravno v času krize, pa četudi je razglašeno izredno stanje, pomembni demokratični standardi in načelo zakonitosti. Hkrati je izrednega pomena, da so ti ukrepi natančno omejeni, da ne trajajo nedoločno dolgo. Če že, naj se podaljšujejo, vsakič znova, vsak mesec ali dva. Pravna ureditev, ki dopušča nedefinirano ali arbitrarno določeno časovno obdobje izrednih razmer, ni demokratična. Več

  • Jure Trampuš

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Vrača se Uroš Urbanija

    V petek je nova vlada nekoliko nepričakovano opravila prvo zamenjavo zvestega kadra. Namesto Mira Petka je na položaj vodje vladnega urada za komuniciranje postavila Uroša Urbanijo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Politika

    Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

    Zakaj ljudje živimo v državi? Zakaj smo z njo podpisali družbeno pogodbo in se odrekli svojim pravicam? Zakaj plačujemo davke, zakaj poslušamo napotila politikov? Odgovor je preprost. Zato, ker nam država zagotavlja tisto, česar sami ne zmoremo. Zagotavlja nam dostop do hrane in vode, dostop do zdravnika in dela, naši otroci lahko hodijo v šole, ni redukcij elektrike, ni nasilne anarhije, življenje je razmeroma varno, predvidljivo, tudi lepo in navdihujoče. Državi, četudi smo upravičeno skeptični, zadržano zaupamo. Ali prosto po Jean-Jacquesu Rousseauju: suvereno ljudstvo je z vladarjem, državo sprejelo dogovor, po katerem je oblast v roke dobila izvršilno moč in upravlja državo kot skupnost. Oblast pa mora temeljiti na skupni volji, dogovoru, v nasprotnem oblast izgublja podporo, zaupanje, legitimnost, postane šibka, ker pa se svoje šibkosti zaveda, jo poskuša zakriti z represijo, nadzorom, nasiljem, propagando in denunciacijo tistih, ki jih vidi kot nasprotnike. Več

  • Jure Trampuš

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Izredne razmere, izredni ukrepi

    Življenje v času izolacije, koronavirusa in izrednih ukrepov omogoča, da oblast po tihem, ko nihče ni pozoren, na hitro uvaja ukrepe, ki bi bili v normalnih razmerah plod daljše, demokratične razprave, nekateri izmed njih pa bi naleteli na politično nasprotovanje. Tako želi nova vlada na hitro sprejeti protikrizne interventne zakone, pri katerih bi se razprava in možnost vlaganja zakonskih dopolnil v parlamentu zmanjšali na minimum dopustnega. Že tako je sporočila, da bo potrebnih 400 milijonov evrov za boj proti epidemiji zbrala s 30-odstotnim proporcionalnim zmanjšanjem izdatkov za vse neposredne proračunske uporabnike. Začasno bo vlada v času, ko večina drugih držav spodbuja javno porabo, zadržala izvrševanje proračuna pri izdatkih za blago in storitve, subvencijah, transferjih nepridobitnim organizacijam in ustanovam, pri drugih tekočih in domačih transferjih (brez stroškov dela), pri tekočih transferjih v tujino ter investicijskih odhodkih in investicijski transferjih … Več

  • Jure Trampuš  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Kdo vodi Slovenijo?

    Takoj po prisegi nove vlade, v petek zvečer, so novi ministri stopili pred kamere. Nastavili so se fotografom in se postrojili na že prej pripravljenih praktikablih. Kar ni nič posebnega, vse vlade doslej so storile natanko isto. Po slavnostnem fotografiranju so novoizvoljeni odšli streljaj stran, v predsedniško palačo, v sobo 109, kjer so imeli prvo sejo. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    »Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

    Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina? Več

  • Jure Trampuš

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    V deželi brezumja

    Roman Končar, drugorazredni igralec, ki mu srce bije za SDS – kar ni čudno, v času druge Janševe vlade naj bi postal direktor ljubljanske Drame –, je leta 2018 razglasil osebni stečaj. Uštel se je in njegovi podjetji sta ostali dolžni Novi Ljubljanski banki, on pa njima, saj si je od njiju izposodil 250.000 evrov. Več