Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Družba  Za naročnike

    »To, kar smo v ozračje spravili v zadnjih 200 letih, bo tam ostalo še vsaj 200 let«

    Lučka Kajfež Bogataj je najbolj znana klimatologinja pri nas. Že leta, desetletja opozarja na prihajajoči podnebni zlom, a se ni spremenilo veliko. Z leti je postala še ostrejša, natančnejša v svojih napovedih, noče pa strašiti ljudi. Vendar je nekaj jasno. Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, veliko bo že, če bomo ustavili povečevanje deleža toplogrednih plinov v ozračju. Za kaj takega bo treba spremeniti življenjske navade in gospodarskopolitično ureditev. To pa ne bo lahko.

  • Jure Trampuš

    30. 10. 2024  |  Mladina 44  |  Svet  Za naročnike

    Kako evropski parlament drsi na desno in kaj se ti lahko zgodi, če se družiš s skrajnimi desničarji

    Seje slovenskega parlamenta, na katerih se sprejemajo proračunski dokumenti, so nekaj najbolj dolgočasnega, včasih se ti zaradi številk, zakonov, aktov in vseh finančnih obveznosti zavrti. A proračunski dokumenti začrtajo smer države, zato je njihova vsebina pomembna.

  • Jure Trampuš

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Politika

    Privid sodelovanja

    Nedogodek leta je seveda referendum, ki ga ne bo. Ob kupu argumentov za gradnjo nove jedrske elektrarne in proti njej, ob kupu politikantstva in politične nezrelosti je dogajanje prejšnjega tedna prineslo neko podrobnost, ki so jo nekateri spregledali. Četudi je bistvena.

  • Jure Trampuš

    25. 10. 2024  |  Mladina 43  |  Družba  Za naročnike

    Proti umetnemu uravnoteževanju

    Kdor podrobno spremlja program TV Slovenija in eno izmed paradnih pogovornih oddaj Intervju, je bil v nedeljo zvečer morda presenečen. Televizija je namreč predvajala ponovitev že objavljenega pogovora z Melom Kovicem, novomašnikom iz koprske škofije, ki je bil prvič na sporedu konec letošnjega julija. Pogovor je vodil Jože Možina, tisti urednik in novinar, ki je nekoč zaslovel s ponavljanjem osamosvojitvenih dnevnikov obletnicam in slavi slovenske države v čast.

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Politika

    Kdo bo varoval človekove pravice?

    Rok Svetlič je popolnoma »utrgan« ustavni sodnik. Beseda utrgan je uporabljena malce ironično, njegova ločena mnenja niso klasična pravniška besedila, pač pa zmes osebnih pogledov in nelogičnosti, bolj kot v ustavno materijo pa spadajo, če smo prijazni, med neizdelane eseje. Roka Svetliča je za ustavnega sodnika predlagal nekdanji predsednik Borut Pahor, pri tem pa je izhajal iz premisleka, da bistvenega pomena ni toliko strokovnost kandidatov kot njihova izvoljivost. Svetlič je bil izvoljen leta 2021 na tajnem glasovanju, zanj je glasovalo 46 poslank in poslancev. Isti Rok Svetlič je sicer želel leta 2018 postati varuh človekovih pravic, vendar je bil takrat imenovan Peter Svetina.

  • Jure Trampuš

    18. 10. 2024  |  Mladina 42  |  Družba

    Bi morali vpleteni v zgodbo o šestem bloku kazensko odgovarjati?

    V času, ko je zapiranje zadnje slovenske termoelektrarne na premog pred?vrati, ko v Šaleški dolini z zvezanimi rokami iščejo pot do pravičnega prehoda in ko na drugi strani država šepajoče uvaja rabo obnovljivih virov energije z željo, da bi čim prej dosegli soglasje o gradnji nove jedrske elektrarne, bi se bilo smiselno ozreti nazaj in razmisliti enkrat, dvakrat, stokrat, zakaj sta pred poldrugim ducatom let vsa politika in elektroenergetska panoga podpirali gradnjo prevelikega šestega bloka in zakaj so bili tisti, ki so opozarjali, da se računi ne izidejo, postavljeni v kot.

  • Jure Trampuš

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Politika

    Iluzija po imenu Logar

    Kmalu bo že leto in pol od tistega vedrega dne, ko je Anže Logar v luksuznem ljubljanskem hotelu Grand Plaza ustanovil Platformo sodelovanja, društvo, ki kani naskočiti oblast. Vmes se je zgodilo veliko, pa hkrati nič. Anže Logar je še vedno član stranke SDS, četudi je odstopil s položaja predsednika sveta te stranke. Še vedno je član poslanske skupine SDS, četudi ga je stranka zaradi soliranja poslala v »oslovsko klop«, njega, Evo Irgl in Dejana Kaloha – slednjega zaradi povsem drugih razlogov, saj v Logarjevi Platformi ni aktiven. Jasnim odgovorom na vprašanja, ali bo ustanovil novo stranko, se še vedno izogiba, pa četudi ga je Janez Janša kaznoval, ker skupaj z Evo Irgl in Dejanom Kalohom niso podpisali dokumenta o zvestobi stranki SDS. Vsi trije so marca izgubili vodilna mesta v parlamentarnih odborih in zato prejemajo tudi nižjo plačo.

  • Jure Trampuš

    11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Družba

    Lov na Svetlano

    Pesnica Svetlana Makarovič živi v Trnovem v Ljubljani, nosi rdečo zvezdo in broško, na kateri je palestinska zastava. Prav zdaj končuje drugo pesniško zbirko haikujev in se pripravlja na nove koncerte. Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna 3. decembra naj bi, tako si želi, končno dobila še slavnostno plaketo, ki bi jo morala kot del velike Prešernove nagrade, ta je sestavljena iz pisne utemeljitve, denarnega dela in že omenjene plakete, dobiti na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika daljnega leta 2000, vendar jo je takrat zavrnila.

  • Jure Trampuš

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Politika

    Človek za vse sisteme

    Septembra je ministrstvo za izobraževanje objavilo ugotovitve iz publikacije Education at a Glance, mednarodnega zbornika o stanju in učinkih izobraževanja po državah, ki je nastal pod pokroviteljstvom OECD. Ugotovitve na prvi pogled niso nič posebnega, govorijo o tem, da se družbena neenakost kaže že v predšolskem obdobju, da so dekleta in ženske pri izobraževanju praviloma uspešnejše od fantov in moških, na trgu dela pa je ravno obratno, in da še vedno velja pravilo, da višja izobrazba prinaša tudi boljšo službo.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    »Nekateri raziskovalci se sprašujejo, ali ni zasnova družabnih omrežij katalizator fašizma. Ali mehanika všečkanja res nagrajuje in promovira zgražanje ter ekstremna stališča, ki vodijo v nasilje?«

    Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.

  • Jure Trampuš

    20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Politika

    Žlehtnoba

    Franc Breznik, poslanec stranke SDS, ljubiteljski pevec in kitarist, podiplomski študent zasebne visokošolske institucije, poimenovane kot Evropska pravna fakulteta, bolj znan kot tisti politik, ki je aprila 2020 le nekaj tednov po prevzemu funkcije državnega sekretarja na Hojsovem ministrstvu za notranje zadeve odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, danes predseduje parlamentarnemu odboru za EU. V zadnjih dneh se je znašel v središču politične igre o tem, kdo bo v novi evropski komisiji predstavljal Slovenijo.

  • Jure Trampuš

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Politika

    Komisarkina zgodba

    Vihar, ki se je te dni dvignil v slovenski politiki in medijih, vse te besede o ponižanju, sramoti, amaterizmu in zaletavosti, ki smo se jih naposlušali ob izbiri novega slovenskega komisarja, po novem komisarke, nimajo kaj prida zveze z realnostjo. Notranjepolitični viharji ob izbiri evropskih komisarjev sicer niso slovenska posebnost, poznajo jih tudi v drugih državah, praviloma pa je njihova naloga ustvarjanje vtisa o uspehih ali neuspehih aktualnih vlad. Pri vsem skupaj ne gre toliko za ponujene komisarske resorje ali izbrane kadre, pač pa za mimikrijo smisla.

  • Jure Trampuš

    6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Politika

    Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?

    Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.

  • Jure Trampuš

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Politika

    Politične zlorabe

    Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični karieri. Druga je bolj otipljiva – ugotovitve komisije so lahko izhodišče za postopke, ki jih na podlagi poročila in v njem predstavljenih dejstev sproži tožilstvo. Do leta 2022 je državni zbor sicer ustanovil 38 preiskovalnih komisij, sprejetih pa je bilo le 12 končnih poročil.

  • Jure Trampuš

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Politika

    Fundamentalizem naš vsakdanji

    Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je smešno-žalosten politični lik. Rad se smeji, prijazen je, daje vtis, da posluša tudi sogovornike, s katerimi se ne strinja. Zavračal naj bi politiko grobosti, v kateri se je v teh krajih do perfekcije izmojstril Janez Janša. »Mi, naša stranka NSi, smo drugačni,« rad reče Tonin.

  • Jure Trampuš

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Politika

    Redukcija demokracije

    Polemika o tem, kako končati ruski napad na Ukrajino, je v časniku Delo zavila na nenavadno pot. Gotovo imajo prav tisti, ki trdijo, da je Putin avtokrat, ki želi širiti svoj imperij, in hkrati imajo prav tudi oni, ki opozarjajo, da se ta vojna ne bo končala z orožjem, pač pa s pogajanji. A znotraj te razprave se je pokazala zanimiva »dilema«.

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Družba

    Zagovor miru

    Danila Türka, nekdanjega predsednika Slovenije in še prej pomočnika nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana, diplomata in profesorja mednarodnega prava, je Antonio Guterres, sedanji generali sekretar OZN, politik, ki javno govori o nevarnosti vojn, ubijanju civilistov in sebičnosti velikih držav, pred dnevi imenoval v petčlansko skupino. Ta naj bi pripravila ter OZN in državam članicam poslala razmislek o vprašanju implementacije resolucij OZN o arhitekturi za gradnjo miru.

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Politika

    SLS in črni Peter

    Daljnega leta 1996 je bila prava zmagovalka volitev Slovenska ljudska stranka, ni sicer premagala Drnovškove LDS, a je zbrala 19,4 odstotka glasov, dobila 19 poslancev, njen tedanji predsednik Marjan Podobnik pa je postal podpredsednik vlade. Veselje je trajalo le en mandat. Leta 2000 se je združila s Peterletovo SKD in zbrala le 9,5 odstotka glasov, štiri leta kasneje 6,27. SLS se je zadnjič uvrstila v parlament na predčasnih volitvah leta 2011, ko jo je vodil Radovan Žerjav. Od leta 2014 je v parlamentu ni več. Edini pravi, zvezdniški trenutek ji je potem zagotovil samo še Franc Bogovič, nekdanji župan občine Krško, kmetijski minister, kratko obdobje tudi predsednik SLS, ki je bil dvakrat izvoljen v evropski parlament. Ko je letošnjega maja poskusil v tretje – SLS je leta kandidirala na samostojni listi –, ni bil uspešen, ne on in ne SLS. Zbral je 7598 preferenčnih glasov, kar je bistveno manj kot nosilec liste Peter Gregorčič. Stranki je sicer za uvrstitev v parlament zmanjkalo malo, približno 3000 glasov.

  • Jure Trampuš

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Politika

    Vrača se Karl Erjavec

    Tam pod Vršičem, pri Ruski kapelici, kjer stoji kostnica ruskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno umrli med gradnjo ceste čez prelaz, sredi poletja že desetletja poteka pietetni dogodek, komemorativna slovesnost v spomin na umrle, ki pa je hkrati veliko več kot le polaganje vencev, poslušanje govorov in prižiganje sveč.

  • Jure Trampuš

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Politika

    Kot kaže, bo Tomaž Vesel brez posebnih težav postal evropski komisar

    Ko tole pišemo, še ne vemo, kako se je v četrtek odločil parlamentarni odbor za evropske zadeve, smo pa lahko prepričani, da je podprl kandidaturo Tomaža Vesela za novega evropskega komisarja. Že pred dnevi ga je potrdila vlada, zdaj tudi parlament, pri čemer mnenje poslancev ni zavezujoče. Konec avgusta Vesela čaka še pogovor z Ursulo von der Leyen in potem končna – če se bodo evropske zvezde vrtele v pravo smer – potrditev pred evropskim parlamentom. Vesel naj bi po Janezu Potočniku, Violeti Bulc in Janezu Lenarčiču postal četrti slovenski komisar. Ima visoke cilje. Napovedal je, da ga zanimajo področja proračuna, administracije in širitve EU, da pa je odprt tudi za kaj drugega. Kateri resor bo vodil, če ga sploh bo, bo najprej pretehtala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

  • Jure Trampuš

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba

    Pesnico Svetlano Makarovič zdaj toži samo še novinar Jože Možina

    Potem ko se pravni proces, ki ga je zaradi domnevne razžalitve zoper pesnico Svetlano Makarovič sprožil novinar TV Slovenija Jože Možina, vsebinsko sploh še ni začel, saj se je na prvi obravnavi zapletlo zaradi proceduralnih razlogov, se je RTV Slovenija kot ena izmed dveh tožečih strank iz postopka preprosto umaknila. Svetlano Makarovič zdaj toži le še Možina, ker naj bi v svoji satirični pesmici Utrip laži grobo posegla v njegovo čast in dobro ime ter ga obtožila lažnivega novinarstva. »Pisanje toženke je objektivno žaljivo, neetično in nedostojno,« je zapisano v tožbi, sama pesem pa naj bi bila »v zadevah javnega pomena puhla, brez vsebine in namenjena žaljenju, blatenju in očrnitvam.« Možina sicer zahteva opravičilo, objavo sodbe in plačilo odškodnine (v znesku 2000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

  • Jure Trampuš

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Politika

    Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj

    Stanovanjska kriza je, kot pravi nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, največja socialna kriza pri nas. Ima prav, lastniško stanovanje je za mlade, predvsem v Ljubljani, nekaj nedosegljivega. Vlada se je odločila poseči na trg nepremičnin in v prihodnjih letih se obeta pospešena gradnja javnih stanovanj. Kakšni so načrti? Kako ljudi privabiti v javna najemniška stanovanja in ali bo finančna intervencija države res ustavila skokovito rast cene kvadratnega metra stanovanj?

  • Jure Trampuš

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Darilo Evropi

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek v javnost poslala prijazno in protokolarno sporočilo o tem, da čestita vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem evropskega parlamenta. »V naslednjih petih letih boste soustvarjali EU in boste odgovorni za blaginjo skupnosti pol milijarde ljudi,« je zapisala in dodala, da verjame, da bodo izvoljeni to poslanstvo opravljali »dostojanstveno, spoštljivo in z razumevanjem do potreb vseh ljudi, ki smo del te raznolike družine«. Besedam predsednice lahko prikimamo.

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Milijarda evrov za 20 tisoč stanovanj

    Letna poročila o slovenskem nepremičninskem trgu, ki jih objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije, se berejo kot srhljivka. V zadnjem, ki nosi letnico 2023, je zapisano, da je bila povprečna cena (mediana, op. p.) kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani 3990 evrov, pri čemer so se stanovanja prodajala po še bistveno višjih cenah. V središču mesta tudi po 5000 evrov in več za kvadratni meter. To pomeni, da sta bili za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani potrebni dve debeli povprečni neto plači ali več kot štiri minimalne. Ni torej čudno, da mladi danes v Ljubljani ne morejo priti do svojega stanovanja, zaradi neurejenega najemniškega trga pa ima vprašanje dostopnosti stanovanj elemente velike, generacijske krize.

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Priznanje Palestine

    V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.

  • Jure Trampuš

    31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Družba

    Koalicija sovraštva

    Pero Martić je slovenski youtuber z več kot 80 tisoč sledilci, influencer s skupnostjo Troll Gang, človek, ki javno ocenjuje ženske in jih sramoti, nekdanji gejmer, pevec, tiktoker, streamar, ki gledalce spodbuja k igranju iger na srečo, po novem pa tudi voditelj pogovorov z družbeno tematiko, čeprav sam, kot je dejal, ne spremlja politike in o njej ne ve nič. Da je res tako, se je izkazalo v nedeljo, ko je na svojem kanalu na YouTubu gostil »motherfucking show« o tem, ali je »Slovenska obrambna straža«, torej skupina zakritih neonacistov, ki naj bi po Ljubljani lovila migrante, nekaj dobrega ali nekaj slabega, ali jo je smiselno podpreti ali ne. Vprašanje je odveč, tovrstne skupine – pa naj preganjajo Rome ali tujce, Domžalčane ali Šiškarje, geje ali pankse, kogarkoli že – so grožnja javnemu redu in miru. Nič dobrega ne more biti v tistih, ki si vzamejo pravico do nasilja, nič dobrega ni v tistih, ki javno spodbujajo sovraštvo in nestrpnost, utemeljeno na narodnostni, rasni, verski, etnični pripadnosti, na barvi polti in na rodu. Vse te stvari sankcionira kazenski zakonik.

  • Jure Trampuš

    31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Politika

    Boj za priznanje

    Slovensko priznanje Palestine ima dolgo brado in tudi zdaj, ko naj bi se vendarle zgodilo, ni vse potekalo, kot bi lahko. Vlada je zavlačevala, predsednik vlade je pošiljal različne signale, vseskozi pa se je zdelo, da Slovenija sicer podpira priznanje Palestine, a se mu kdove zakaj izogiba. Kaj je šlo narobe? In kaj je nazadnje prevladalo?

  • Jure Trampuš

    31. 5. 2024  |  Mladina 22  |  Družba

    Pričakovani odstop

    Studio 14 je bil nekoč na Radiu Slovenija legendarni prostor, kjer je snemal Jože Privšek, pa tudi kopica drugih slovenskih glasbenikov. Bil je dom Big banda, prostor z velikim volumnom, odrom, stoli, vanj je šlo približno 140 ljudi. Tega studia ni več. Zadnji posnetek je nastal septembra 2015, posnet je bil koncert skupine Niet. Studio so nato zaprli in začeli obnovo. Tukaj se je zgodba končala. Danes, devet let kasneje, je tam še vedno gradbišče. Tako bo ostalo še nekaj časa. Kot je v sredo zjutraj na Valu 202 razkril Andrej Karoli, uprava zavoda RTV Slovenija priznava, da se dela ne bodo nadaljevala: »Dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta.«

  • Jure Trampuš

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Zloraba novinarstva

    Težko je biti podpornik Nove Slovenije, težko, pa tudi ne lahko. Stranka krščanskih korenin, znana tudi kot zagovornica neoliberalizma, ideje, da bo vitka država v partnerstvu s prostim trgom v družbo prinesla mir in pravičnost, ne zna in ne zmore biti tisto, za kar se razglaša, torej stranka, ki vodi politiko, kakršno sta nekoč zagovarjala krščanska demokrata Konrad Adenauer in Helmut Kohl.

  • Jure Trampuš

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Politika

    Referendum je šele začetek

    Zgodilo se je pričakovano, opoziciji manever blokade junijskih referendumov ni uspel. Oba referenduma, ki naj bi bila sporna, torej tistega o konoplji in onega o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je ustavno sodišče dopustilo. Pri obeh je zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu, o nobenem pa še ni odločalo vsebinsko.