Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«

    Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.

  • Jure Trampuš

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Politika  Za naročnike

    Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?

    Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Družba

    Dragan Petrovec / »Sovraštvo je močno, če ne najmočnejše povezovalno čustvo«

    Zdi se, da stvari uhajajo izpod nadzora. Neznanci na ulicah napadajo politične aktiviste in aktivistke, zmerjajo jih, jih porivajo. Enako delajo s poslanci in poslankami. Pišejo jim grozilna pisma, na družbenih omrežjih grozijo njim in njihovim otrokom, grožnje prejemajo tudi druge znane osebnosti, denimo novinarji in novinarke. Kakšni so pravi razlogi za razrast sovraštva, kdo ga spodbuja, kako ga ustaviti?

  • Jure Trampuš

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Politika

    Muzej narodne revolucije

    Ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko napovedala, da bo ukinila pod Janševo vlado ustanovljen Muzej osamosvojitve in ga pridružila že obstoječemu Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je nastal vihar. Napovedani so bili protesti, razpravlja se o interpelaciji, pojavljajo se besede o zlorabi in obračunu. Kar je bilo pričakovano. Osamosvojitev je pri nas razumljena kot nekaj svetega, brezmadežnega, nedotakljivega, kot udejanjenje tisočletnega sna stoterih generacij Slovenk in Slovencev, ki so si že od kralja Sama dalje želeli živeti v samostojni in demokratični državi. Na tem mitu o sveti osamosvojitvi so zrasli politiki, nekatere politične stranke pa iz njega črpajo ideološke korenine. Zato je drugačen pogled na osamosvajanje, zapišimo: drugačen pogled na strokovno in muzejsko predstavitev zgodovine nastanka slovenske države, za nekatere napad na eksistenco.

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Politika

    Predvolilna napoved / Kdo bo zmagal?

    Drugi krog sedmih predsedniških volitev, pravzaprav osmih, če štejemo še tiste iz leta 1990, kjer sta se pomerila Milan Kučan in Jože Pučnik, bo čez devet dni, v nedeljo, 13. novembra. V njem se bosta spoprijela zmagovalca prvega kroga, torej Nataša Pirc Musar, neodvisna kandidatka, ki jo je v drugo podprla vsa vladna koalicija in nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, ter predsednik sveta SDS in poslanec SDS Anže Logar, ki kandidira s podpisi državljank in državljanov, za njim pa stoji stranka SDS, pa tudi NSi in SLS.

  • Jure Trampuš

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Politika

    Drugi krog / Spopad vrednot

    V politiki vladajo številke, še posebej to velja za volitve, ki temeljijo na dvokrožnem večinskem sistemu. Kdor prepriča več volivcev, zmaga, glas vsakega volivca šteje enako. Volilni štabi podrobno analizirajo prejšnje volilne izide, primerjajo okraje, volišča, presojajo, v kateri volilni okraj je najbolje poslati kandidata in v katerem se predvolilni obiski na terenu ne izplačajo. Nekatera okolja tradicionalno volijo ene politične stranke, druga druge. Tudi tokrat na predsedniških volitvah ni bilo drugače, dober poznavalec zakonitosti volilnega sistema in volilne statistike ima vedno prednost. Tako ni čudno, da je Anže Logar pred volitvami rad obiskoval manjše kraje in vasi, kmetije v Poljanski dolini in na Kozjanskem, a se malce, vsaj za okus, spogledoval tudi z Ljubljano. Prav tako ni čudno, da se je Nataša Pirc Musar odpravila na kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, kjer ima več podpornikov kot Anže Logar. Za vsem tem se skriva preprost številski premislek, kje zbrati največ glasov.

  • Jure Trampuš

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Politika

    Bo SDS dobila predsednika?

    V petek, devet dni pred predsedniškimi volitvami, je novi mladi voditelj TV Dnevnika Nejc Krevs prebral kratko novico, da je Anže Logar dobil pomembno italijansko odlikovanje »vitez velikega križa«. Razlog za tolikšno čast naj bi bila njegova vloga, ki jo je v prejšnji vladi imel na položaju ministra za zunanje zadeve. Lepo, zasluženo, vendar omenjena novica ni bila nič novega. Državniško priznanje je italijanski predsednik Sergio Mattarella uradno podpisal že pred meseci, natančneje 2. junija. Na isti dan so odlikovanje dobili še trije Slovenci: nekdanji veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, nekdanja ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in Vojko Volk, ki je bil konzul v Trstu, danes pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot so potrdili z italijanskega veleposlaništva, navadno razglasijo prejemnike častnih nagrad dvakrat na leto, takrat so objavljena njihova imena. Tudi Logarjevo je bilo. Njegovo ime je bilo na spletni strani predsednika Italije vidno že septembra, najverjetneje pa neposredno po razglasitvi, torej že junija. Četudi naj bi bil Logar odlikovanje fizično prejel šele zdaj, je za novico o časti podobno kot drugi odlikovanci izvedel že poleti. A lavreat Logar je sporočilo o svojem odlikovanju, drugih v sporočilu za javnost ni niti omenil, medijem poslal šele 14. oktobra. Zgodbo o italijanskem priznanju je ponosno objavil na svoji spletni strani, s čimer je želel prikazati, kako dober politik naj bi bil. Ali preprosteje: manipuliral je.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    »S tistimi, ki bi delovali zunaj ustavnih okvirov, ne bi sodeloval«

    Preden je šel Milan Brglez v politiko, je bil profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, proučeval in poučeval je mednarodne odnose ter bil tudi kritik ameriške prevlade, v svetu in tudi v Natu. Nato je odšel v politiko, se zaradi vprašanja človekovih pravic sprl z Mirom Cerarjem, prestopil v SD, zdaj pa kandidira za predsednika države. Brglez je v svojih izjavah zadržan, profesorski, včasih dolgočasen, tehten in skratka popolnoma drugačen od »instagram politike«, ki je zadnjih deset let predsedovala Sloveniji. Kakšen bi bil Brglez kot predsednik, je težko napovedati, kot predsednik državnega zbora pa se je striktno držal ustavnih zavez. A da bi Brglez uspel, mora najprej premagati Natašo Pirc Musar in se potem v drugem krogu najverjetneje spopasti z Anžetom Logarjem. Nataša Pirc Musar je pravnica, Milan Brglez je politik in profesor mednarodnega prava, Nataša Pirc Musar igra bovling, Milana Brgleza pa bolj zanima šah.

  • Jure Trampuš

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Primc poskuša še s četrtim referendumom, a tokrat mu ne more uspeti

    V politiki odločajo številke. Tisti, ki mu uspe prepričati več volivcev, zmaga, oni drugi, ki ima manjšo podporo, pa je poražen. V resnici je zelo preprosto. Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda podprlo 410.769 volivcev, SDS je zbrala 130 tisoč glasov manj. Vendar je mogoče s številkami manipulirati. Stranka NSi se je takoj po volitvah hvalila, da je bila uspešna, ker je dobila enega poslanca več kot na prejšnjih volitvah. To drži, a hkrati je v relativnem smislu zbrala manj glasov kot leta 2018.

  • Jure Trampuš

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Politika

    Ali lahko Anže Logar, neodvisni kandidat stranke SDS, na prihajajočih predsedniških volitvah res zmaga?

    Za volivce tako na splošno se rado navrže, da imajo spomin zlate ribice. Da hitro pozabljajo, še hitreje oproščajo. Tipičen primer tega fenomena v Sloveniji je izpred desetih let, ko so volivci najprej na državnozborskih volitvah decembra 2011 tedanji vladi Boruta Pahorja izrekli nezaupnico, samo stranka SD je v treh letih vladanja izgubila kar 200 tisoč glasov, a je leto kasneje Borut Pahor, človek, ki je svojo vlado in stranko pripeljal do roba prepada, v predsedniški dirki premagal tedanjega predsednika republike Danila Türka. Predsedniške volitve so drugačne od državnozborskih, a pot od velikega poraženca do zmagovalca, od bedaka do junaka je za Boruta Pahorja trajala manj kot leto dni. Pahor, politik, iz katerega so se med letoma 2008 in 2011 norčevali tako rekoč vsi, od opozicije, koalicijskih tekmecev do medijev in volivcev, je potem na predsedniškem položaju mirno ostal deset let. Volivci so mu ponesrečeno vladno epizodo odpustili.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    »Ne, jaz nisem radikalen, radikalna je realnost kapitalizma, ki jo živimo«

    Miha Kordiš (letnik 1989) je na filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Kot študent je bil aktivist, sodeloval je pri zasedbi fakultete, spal je pred borzo, od leta 2014 pa je poslanec Levice v državnem zboru. Kordiš je glasen poslanec, vztraja pri svojih stališčih, brez težav govori o dobrobitih socializma in komunizma. A ne na nostalgičen način, je eden od redkih politikov, ki vseskozi sistemsko in marljivo razgrajuje prepričanje, da je kapitalistični sistem, ki ga poznamo danes, edina alternativa. Nekje daleč v prihodnosti bi Kordiš najraje živel v demokratičnem socializmu. Če bo Kordiš izvoljen, bo najmlajši predsednik republike, kar jih je doslej imela Slovenija.

  • Jure Trampuš

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Družba

    Je koalicija opustila misel na odpoklic programskih svetnikov RTV Slovenija?

    Kdo je ustanovitelj RTV Slovenija? Republika Slovenija. Kakšne so njene naloge? »Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija.« Ali Slovenija, v njenem imenu pa državni zbor in vlada, opravlja naloge? Ne, RTV Slovenija je v globoki krizi, informativni program polnijo ljudje brez profesionalnih kompetenc, pred kamero prihajajo nekdanji sodelavci Nova24TV, vse skupaj pa vodijo posamezniki, ki so trdno prepričani, da so do zdaj na nacionalnem mediju in kakopak v celotni družbi vladali komunisti.

  • Jure Trampuš

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Politika

    Kafkovski procesi na TV Slovenija

    Tisti, ki so dogajanje na TV Slovenija poimenovali kafkovski proces, imajo prav. Stvari, ki se tam dogajajo, predvsem v informativnem programu, je z vidika zakonitosti ali realnega dojemanja sveta težko razumeti. Omenimo le en primer: zaradi simboličnega protesta Saše Krajnca in Vesne Pfeiffer, ki sta v kamero zgolj povedala, da je televizijski prispevek v shemo TV Dnevnika uvrščen na izrecno zahtevo odgovorne urednice Jadranke Rebernik, je Uroš Urbanija, direktor TV Slovenija, napovedal sankcije in njuno premestitev. Sledili so protesti zbora novinarjev pred kamerami, grožnje z disciplinskimi postopki, napadeni novinarji so obiskovali odvetnike, a za zdaj se kljub napovedi obračuna ni zgodilo nič.

  • Jure Trampuš

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Kultura

    Poklon Marku Breclju

    Kadar teče pogovor, teče vino, in če že teče vino, mineva čas, popoldne se prevesi v večer, ta v noč, ponoči pa, saj so stene tanke, služba pa zgodaj, priteče jezni sosed, ki ne more spati. Tudi slike starih brkatih mož in žena, ki v okvirjih visijo na stenah, izgubijo čar. Pride čas slovesa, ura je pozna, nekaj čez polnoč, John Smith in Stonesi se poslovijo. Od večera in prijaznega obiska ostanejo besede, dim in pepel. Nič več.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Politika

    Anže Logar: »Jaz lahko sodelujem z vsakim«

    Anže Logar je kandidat volivcev in volivk za predsednika Republike Slovenije. Je tudi kandidat, ki ga politično in organizacijsko podpira stranka SDS. Kar je pričakovano, Logar je bil minister za zunanje zadeve v zadnji vladi Janeza Janše, zdaj je poslanec te stranke. Je eden od njenih manj radikalnih poslancev, ne žali in izbira besede, a njegova radikalnost se skriva drugje. Vseskozi se namenoma izogiba kakršnikoli kritiki političnih potez Janeza Janše in stranke SDS. O tem se ne izreka. Želi voditi z zgledom. Čeprav želi postati predsednik vseh državljanov, je še vedno predsednik sveta stranke SDS.

  • Jure Trampuš

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Družba

    Internetna stran, ki bo javnost obveščala o dogajanju na RTV Slovenija

    Kolektiv, delavci, novinarji, ustvarjalci medijskih vsebin na RTV Slovenija so postavili spletno stran »tukajsmo.info«. Ta naj bi razbijala mite o RTV Slovenija, je nekakšen uporniški kričač, zagovor medijskih delavcev, ki jih napadata oba, politika in njihovo vodstvo. Na tej strani naj bi se objavljale izjave, podrobnosti iz produkcije, primeri neupravičenih posegov in pritiskov. Ali kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, spletna stran je bila postavljena: »Ker o nas lažejo. Ker z nami manipulirajo. Ker izvajajo nedopustne pritiske. Nas poskušajo zastraševati. Ker v vlogi vojščakov izpolnjujejo politične ukaze. Ker s tem ubijajo nacionalni medij, njegovo avtonomijo in ugled.«

  • Jure Trampuš

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Družba

    Pozicijska vojna

    V času gorkega socializma so pionirjem delili knjige o Josipu Brozu - Titu. Nekatere izmed njih, denimo Deček s Sotle Milivoja Matošca, opisujejo veselo otroštvo vrlega maršala, idealizirano in mitotvorno. V radijski priredbi omenjene knjige družino Broz zadene nesreča in mati malega Tita Marija, rojena na slovenski strani Sotle, vsa žalostna izjavi, da ni nujno, da po slabih časih pridejo lepši, morda pa po hudi nesreči pride še hujša nesreča. Ta več kot 40 let star radijski posnetek, izdan pri tozdu Produkcija kaset in plošč RTV, lepo opisuje, kaj se danes dogaja v naši največji medijski hiši. Ko misliš, da ne more biti huje, je naslednji teden še hujše.

  • Jure Trampuš

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Politika

    Za dva milijona evrov več

    V Sloveniji imamo 63 verskih skupnosti, ki so vpisane v register. Prva je bila vpisana leta 1976, gre za Katoliško cerkev v Sloveniji, zadnja, Judovsko združenje Slovenije, pa se je v register vpisala 12. marca letos. Vmes si je pravni status uredilo veliko različnih cerkva, od Jehovovih prič do Duhovne skupnosti Oriš, od Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji do Slovenske starokatoliške cerkve. V vsem tem obdobju so nekatere verske skupnosti nehale obstajati in bile na lastno željo izbrisane iz registra. Verske skupnosti so pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je v naši državi svobodno, a mora biti skladno s pravnim redom.

  • Jure Trampuš

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Politika

    Desetletje Boruta Pahorja nas opominja, da ni vseeno, kako poteka predvolilna bitka 

    Predzadnjo oktobrsko nedeljo, 23. oktobra torej, bodo v Sloveniji volitve predsednika republike. Predsednik republike je edini državni funkcionar, ki je pri nas voljen neposredno, njegov mandat traja pet let, izbrani predsednik pa ga lahko ponovi le enkrat. Slovenska ustava daje predsedniku malo pooblastil, njegova vloga naj bi bila reprezentativna, predlaga nekaj kadrovskih rešitev, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, a v resnici ima le ugled, moralno moč, besedo, s katero lahko vpliva na politične razmere v državi.

  • Jure Trampuš

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Družba

    Kazen za voditelja in urednico

    Še pred nekaj meseci nam je vladala politika, ki je prezirala medije in novinarstvo. Jasno je bilo, zakaj. Ni ji bilo všeč, kako so mediji poročali o njej, pa četudi bi moralo biti vsakemu politiku do tega, da so mediji profesionalni in avtonomni. Nadzor nad oblastjo lahko to naredi le boljšo.

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Boj za sveti zakon

    Pred malce več kot sto leti, natančneje leta 1906, je na Kranjskem in v monarhiji potekala burna razprava o tem, kaj je zakonska zveza. Kje je lahko sklenjena? Pred državo? Pred bogom? Pod kozolcem ali pod hruško? Avstro-ogrska monarhija je bila takrat, vsaj kar se tiče sklepanja zakonske zveze, med bolj konservativnimi evropskimi državami, predvsem njen avstrijski del pa je kolobaril med reformami, ki so enkrat omogočale civilno poroko, spet drugič pa so v imenu konkordata poudarjale krščanski zakrament svetega zakona.

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Politika

    Slovenska družba pri vprašanju pravic istospolnih partnerjev postaja vedno bolj odprta

    Nasprotniki odločitve ustavnega sodišča radi mahajo s podatki, izidi referendumov, ki naj bi dokazovali, da velika večina volivcev nasprotuje sklepanju zakonskih zvez istospolnih parov, da nasprotuje posvajanju otrok v takšne zveze in da nasprotuje tudi oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Ustavni sodniki naj bi se bili skratka odločili v nasprotju z »voljo ljudstva«, zgodil naj bi se bil ustavni aktivizem, ki pozablja na tradicijo, naravo, vrednote in kulturo tukajšnjega življa. A resnica je malce drugačna, stvari so se v Sloveniji začele spreminjati.

  • Jure Trampuš

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Svet

    Poskus umora pisatelja Salmana Rushdieja je napad na svobodo mišljenja

    Predstavljajte si, da živite v državi, kjer obstajajo avtoritete, ki jih ne sme nihče kritizirati, predsedniki, cesarji, škofje, vojaški poveljniki. Predstavljajte si, da živite v državi, kjer vsaka kritika oblasti pomeni napad na ustavo in državno ureditev. Lahko je še huje, kaj pa če živite v okolju, kjer se ne sme kritizirati bog, saj je eden in edini, vsemogočen, kritika je razumljena kot blasfemija in pripelje do smrtne obsodbe.

  • Jure Trampuš

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura

    Slovenski klasiki 2.

    Mladež, ki se kobaca prek Muce copatarice, Cicibanov in oguljenih malih čebelic, ki so jih starši ali babice in dedki prinesli s podstrešja zgolj zato, da s porumenelih listov berejo čudovite pravljice, prej ali slej pride v osnovno šolo. Tam pa se sreča s slovenščino, književnostjo, togim učnim načrtom, ki od otrok zahteva, da prebirajo Aškerčevo Čašo nesmrtnosti, Tavčarjevo Cvetje v jeseni in Vorančeve Solzice, monumentalna dela, kleno slovensko klasiko, ki pa je zapisana v težko razumljivem jeziku, v slovenščini, kakršna obstaja le še v knjigah. Učinek je pričakovan. Večini otrok se slovenski klasiki zagnusijo, zavračajo branje, stoletja stari problemi Agate Schwarzkobler se jim zdijo odveč. A zgodbe in klasiki obstajajo, imajo kulturno vrednost, kanonski položaj v panteonu slovenske literature, pa četudi svetniški sij nekaterih izmed njih počasi bledi.

  • Jure Trampuš

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Politika

    Zanikovalec pri 35 stopinjah Celzija

    Kako prepoznati zanikovalce podnebnih sprememb? Najprej bodo trdili, da niso teoretiki zarote, da se podnebje morda spreminja, a da gre za naraven proces. Nato zanikovalci radi govorijo, da je vse skupaj ponarejeno, da so znanstveniki podkupljeni, da je bila letošnja zima res nadpovprečno topla, je pa zato v gorah padlo veliko snega. In podobno. Skeptiki radi dodajajo, da je segrevanje nekaj dobrega, saj naj bi v Sloveniji rasle pomaranče. Dodajo, da o podnebnih spremembah ni znanstvenega konsenza ali pa da je vpliv človeštva precenjen. Podnebnih sprememb skratka ne povzroča človek z – na primer – uporabo fosilnih goriv, pač pa nagnjenost planeta, sončne pege, liberalci, Kitajci in Bill Gates.

  • Jure Trampuš

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Ministrstvo za resnico

    Ko se je pred približno pol leta med novinarji začela širiti informacija, da bo Uroš Urbanija, človek multipraktik, nekdanji poročevalec Družine iz Vatikana pa podjetni planšar z Velike planine, v vmesnem času tudi urednik na Nova24 ter nazadnje portparol vlade Janeza Janše, nekega dne postal še direktor TV Slovenija, se je vse skupaj zdelo kot neslana šala. Urbanija je še spomladi opravljal politično funkcijo, izčrpaval STA, pisal analize poročanja, ki niso imele nič z realnostjo, veliko pa s politiko, zaradi njega so v Slovenijo na posebno misijo prišli evropski poslanci.

  • Jure Trampuš  |  foto: Ivica Brusić Brujo

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Družba

    »Odločba ustavnega sodišča je hvalospev ljubezni«

    Rado Fele in Janez Capuder sta skupaj že 20 let. Želela sta se poročiti, želela sta skleniti zakonsko zvezo, a so ju na upravni enoti zavrnili. Zato sta vložila ustavno pritožbo in na koncu uspela. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila dosedanja zakonska ureditev diskriminatorna glede na določila ustave. Fele v intervjuju podrobno razlaga pravno pot in ovire, na katere sta naletela s partnerjem. Pravi, da jima je šlo vseskozi za enakopravnost in da se je vredno boriti za človekove pravice. Rado Fele je po izobrazbi pravnik, vodi vladno službo za zakonodajo in napoveduje, da se bo izločil iz vseh postopkov, ki bodo povezani s spremembami zakonov, kot jih je zapovedalo ustavno sodišče.

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    »Temačna stran ne bo zmagala«

    V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese.

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Preverjeni kader

    Drago Zadergal je že več let član Državne volilne komisije. Je pravnik, nekdanji študentski funkcionar, ki je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi član te stranke. Nekoč je sodeloval na strankarskih športnih igrah. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, »da je pravi vojščak SDS, vseskozi čaka na navodila od centrale in jih potem uresničuje«. Še pred dvema mesecema, torej do aprilskih volitev, je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti pa je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Politika

    »S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

    Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.