Jure Trampuš
-
1. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba Za naročnike
Kako RTV Slovenija rešiti iz finančne krize in kako krizi navkljub delati dober program?
Prejšnji petek je Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Dobili so jih najboljši debitanti, mladi novinarji, novinarke, pa fotografi in novinarka TV Slovenija Jelena Aščić za film Sarajevo, 1425 dni groze ter skupina avtorjev serije člankov o spolnem nasilju, ki so izhajali v Dnevniku. Najuglednejšo nagrado, nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva, je prejel nekdanji novinar in komentator Dnevnika Zoran Senković.
-
1. 12. 2023 | Mladina 49 | Družba Za naročnike
RTV / Kako se lahko nekdanji generalni direktor izogne morebitni odškodninski odgovornosti
V času lomastenja po RTV Slovenija, v času, ko sta jo obvladovala Andrej Grah Whatmough in Peter Gregorčič, človeka, ki nista poznala ne novinarske obrti ne načina vodenja tako velikega javnega zavoda, se je pojavljalo veliko vprašanj, ali bosta kot odgovorni osebi pravno odgovarjala za dejanja, ki sta jih storila ali iz nevednosti ali iz neznanja ali naklepno. Njune odločitve so škodile RTV Slovenija, zmanjševale so njen ugled, verodostojnost, to pa je pripeljalo do poslovne škode.
-
1. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika Za naročnike
Kako je vlada kar naenkrat našla denar za RTV Slovenija?
S Kolodvorske je 13. oktobra v kabinet predsednika vlade romal dopis, v katerem je predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič Roberta Goloba pozval, naj, kot določa zakon, vlada zagotovi primerno financiranje za izvajanje javne službe. Med drugim je direktor predsednika vlade opozoril na 30. člen zakona o RTV, po katerem se iz državnega proračuna neposredno financira del narodnostnih programov in programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Po pogodbi naj bi te programe financiral vladni urad za narodnosti. Takšen program na leto stane malo več kot deset milijonov evrov, pri čemer je vlada od leta 2018 vsako leto zagotovila le kakšnih 16 odstotkov potrebnih sredstev. Zato je nastala finančna luknja.
-
1. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika Za naročnike
Slovenska vojska kupuje nove helikopterje, ki pa so kljub slavospevom neprimerni za reševanje
V času popoplavne obnove in kozmičnih žarkov, v času, ko je razprava, ali naj se socialni transferji usklajujejo z inflacijo, skorajda razklala vladno koalicijo, si je Slovenska vojska pod poveljstvom obrambnega ministra Marjana Šarca privoščila nakup šestih helikopterjev. In to čeprav je država v zadnjem času že naročila štiri letala za gašenje in še eno dodatno vojaško taktično transportno letalo. Pred podpisom naj bi bila tudi približno 200 milijonov evrov vredna pogodba o nakupu novega sistema protiletalske obrambe.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika Za naročnike
Življenjepis Boruta Pahorja / Od pekla do raja
Pisanje spominov je poseben literarni žanr. Še bolj poseben pa je, če se tega posla lotijo politiki, ljudje, ki želijo na takšen način postaviti piko ali pa zgraditi mavzolej. O svoji politični karieri so tako pisali (ali pa se z zapisanim vsaj strinjali) Margaret Thatcher, Barack in Michelle Obama, Winston Churchill, Nelson Mandela, Malcolm X, Joschka Fisher – seznam je skorajda neskončen, sega vse do Julija Cezarja, ki je napisal Komentarje galskih vojn, v katerih je kot v pripovedi opisal rimsko osvajanje Galije in to storil, logično, precej pristransko.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Družba
Vlasta Jalušič / »V Gazi se dogaja genocid. In Slovenija bi morala že zdavnaj priznati Palestino.«
Dr. Vlasta Jalušič je ustanoviteljica Mirovnega inštituta, redna profesorica, avtorica, prevajalka knjig, odlična poznavalka del Hannah Arendt, filozofinje nemško-judovskega rodu, ki je ob spremljanju sojenja nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu razvila tezo o banalnosti zla. Ravno to se dandanes dogaja v Gazi. Žrtve Hamasa postajajo storilci nezaslišanih dejanj, pri čemer obstaja popolna odsotnost samorefleksije in etične presoje dejanj izraelskih vojakov nad Palestinci, storjenih v imenu obrambe lastnega naroda.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Svet
Po ugibanjih o revoluciji in kontrarevoluciji je katoliška cerkev doživela evolucijo
Pred dvema tednoma se je v Vatikanu končala »sinoda o sinodalnosti«, torej posvetovanje o prihodnosti katoliške cerkve, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kako naj se cerkev odzove na izzive sodobnosti, na modernizacijo, sekularizacijo, pluralizem idej na eni strani in svoj preživeti ustroj na drugi.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
V torek je parlamentarna komisija, ki preiskuje financiranje stranke SDS, objavila prvo vmesno poročilo. Njene ugotovitve so skrb zbujajoče, vsaj za tiste, ki so mislili, da je politika le politika, delovanje v korist skupnosti, ne pa, kot očitno mislijo nekateri, tudi gospodarska dejavnost, ki lahko poteka celo na napačni strani zakona. Poročilo namreč stranko SDS prikazuje kot mafijsko združbo, ne pa kot državotvorno politično stranko. Za svoje financiranje naj bi bila uporabljala »obvodne kanale«, za političnim delovanjem pa se, kot kaže, skriva kapitalski interes. Politika, ideologija, boj za drugorazredne in podobna gesla so torej le krinka za delovanje široko razvejenega podjetja.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Točno pred tednom dni, v petek popoldne, je v uredništvo Mladine po elektronski pošti priromalo nenavadno sporočilo – nenavadno zaradi vsebine, pa tudi zaradi tistega, česar v sporočilu ni bilo.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Janšizma ne moreš preganjati z janšizmom
Premier Robert Golob veliko govori, včasih preveč, pozablja, kdaj je čas predvolilne tekme, kdaj je čas vladanja, ali govori kot izzivalec ali kot premier. Če se predvolilnemu izzivalcu takšni in drugačni izrazi še lahko oprostijo, za premiera veljajo drugačna pravila. V rokah ima veliko politične moči, z močjo prideta odgovornost in samoomejevanje.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
Gotovo poznate roman Oscarja Wilda Slika Doriana Graya. Govori o sliki lepega mladeniča, ki se sčasoma spreminja, dokler iz portreta zalega fanta ne nastane okruten obraz, takšen pa postaja tudi upodobljenec.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno,« je prejšnji teden ob zboru za Palestino pozval predsednik SDS Janez Janša. Njegova poteza je pričakovana. Deluje kot po učbeniku. Podobno politiko kot on vodi kopica skrajnih in malo manj skrajnih evropskih politikov, ki širijo strah pred begunci in priseljenci. Širjenje strahu, zbujanje nestrpnosti, zvračanje krivde na drugega ali drugačnega je v politiki pogosto učinkovito. Še najbolje je to dokazala nacistična Nemčija.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«
Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Kaj nam sporoča prva javna molitev rožnega venca v Ljubljani?
Potem ko je minuli petek v Ljubljani potekala prva javna molitev rožnega venca, ki so jo pripravili pri Katoliški mladini in je minila v mrmranju molitev in priprošenj, mirno in z nepotrebno prepovedjo komuniciranja z mediji, bi morda morali postaviti piko. Toda molitev v javnosti, gotovo bo še kakšna, ni le uresničevanje verske svobode, je tudi to, a je hkrati predvsem politični akt. In ta razodeva več, ne gre zgolj za javni prikaz vernosti.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Naj začnem z osebno izkušnjo. Prihajam iz učiteljske družine, oče, profesor fizike, ki je na vsej pedagoški poti doživljal šolske reforme, med njimi tudi uvedbo usmerjenega izobraževanja, se ob besedi reforma vedno kislo nasmiha. »Odkar sem začel poučevati, se je šola reformirala,« rad pravi. To je logično, tako kot se spreminja družba, kot se spreminjajo ljudje in okolje, se vseskozi spreminja tudi šola. Šola – nekoč prvi ideološki aparat države, danes pa že dolgo ne več – se torej spreminja skupaj z družbo. Vsaj tako naj bi bilo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Bo nekdanji minister Janševe vlade res postal novi minister Golobove?
Boštjan Koritnik, diplomirani pravnik, nekoč novinar v gospodarski redakciji Dela pa urednik Pravne prakse, tajnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, podjetnik, ki se je ukvarjal s tehnologijo veriženja blokov, je najbolj znan kot nekdanji minister za javno upravo v času Janševe vlade. Ministroval je v kvoti ministrov stranke SMC, med mandatom pa naj bi bil korektno opravljal dela in naloge, ki pritičejo temu ministrstvu. Še posebej ponosen je na uvedbo e-osebne izkaznice.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Polona Fijavž / »Smo v službi javnosti in ne politike«
Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa prvega programa TV Slovenija, je nepričakovano odstopila 19. septembra. Odstopila je, potem ko je uprava RTV Slovenija v. d. direktorja televizije Andraža Pöschla pozvala, naj urednici naroči pripravo podrobnega poročila o dogajanju v času njenega mandata. Uprava je sledila pozivu sveta delavcev in aktiva novinarjev, ki sta (že večkrat) poudarila, da je stanje v uredništvu informativnega programa nevzdržno. Namesto da bi se Jadranka Rebernik vključila v razpravo, je zapustila položaj, vršilka dolžnosti pa je postala dolgoletna novinarka zunanjepolitičnega uredništva Polona Fijavž, ki se je ravno vrnila z dopisniškega mesta v Berlinu. Kakšni so njeni načrti? Kako razume novinarstvo? In zakaj je njen prihod na ta položaj povzročil tolikšen politični vihar?
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Gibanja, ki v imenu nerojenih nasprotujejo pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so vedno močnejša. V ZDA, v EU, v Sloveniji. Ponekod so uspešna, na primer na Poljskem, ker imajo danes v času čislane demokracije ženske manj pravic, kot so jih imele v desetletjih rdeče represije. Regresija točno določenih svoboščin skriva željo po nadvladi moškega nad žensko, v skrajnem primeru jo država želi spremeniti v stroj za rojevanje otrok.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Verske skupnosti proti vladni koaliciji, ker jim je zmanjšala finančno pomoč
Ko je parlament spremenil zakon o verski svobodi, ko je verskim uslužbencem zmanjšal financiranje v obliki pomoči za socialne prispevke, so verske skupnosti planile v zrak. Logično, država jim je vzela del denarja, ki jim ga je namenila prejšnja vlada. Različne verske skupnosti so potem v skupni, ekumenski izjavi poudarile, »da nikakor ne gre za denar, državno pomoč ali subvencije«, pač pa jih je bolj zmotila zakonska sprememba, s katero so jim odvzeli status »splošne koristne organizacije«. Verske skupnosti v izjavi še opozarjajo, da je v zakonu nekaj nedoslednosti, predvsem glede vprašanja financiranja verskih delavcev, ki niso državljani Slovenije, in da bi se lahko vse te stvari rešile bolje, »če bi bilo več dialoga in iskanja skupnih rešitev«.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Družba
Tadej Troha je raziskovalec in predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Predava na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in Podiplomski šoli ZRC SAZU. Junija je postal svetnik na RTV Slovenija, vseskozi pa se tako ali drugače oglaša v javnosti. Izjemno je kritičen, ne samo do prejšnje vlade – kritika do nekdanje oblasti je bila intelektualna nujnost –, ni zadovoljen tudi s tistim, kar nam vlada danes. Pri tem nima v mislih le Roberta Goloba, njegovih ministrov, napak, ki jih delajo. Trohi se zdi, da je pri nas vedno manj države, takšne, ki bi delala za javno dobro, takšne, ki bi znala misliti prihodnost, države, ki bi imela pametne strategije, načrte ali pa celo kakšno vizijo, kako rešiti težave. In v času, ko nas je prihodnost že prehitela, je šibka država nekaj, česar se lahko v resnici bojimo.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Mednarodni obrtni sejem Celje, »sejem vseh sejmov«, kot mu ponosno rečejo na Celjskem, že dolgo ni namenjen le obrtnikom, seveda je namenjen tudi njim, a tam se predstavljajo še šole, državne institucije, ministrstva, različna združenja, zbornice, zveze, podjetja, športni klubi, poklici. Letos sta imela tam prostor recimo predstavništvo evropske komisije in zagrebški zobni center. Posebna gostja je bila Ukrajina, njena podjetja so se na sejmu predstavljala brezplačno. Gre torej za veliko prireditev, tokrat naj bi bilo MOS obiskalo približno 65 tisoč obiskovalcev, na njem pa se je predstavilo malo več kot 600 razstavljavcev. MOS je, kot so ponosno zapisali v Celju, »največji sejem v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju gostili več kot 1,5 milijona obiskovalcev«.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Kar nekako stran od oči javnosti je v parlamentu potekalo sprejemanje novele zakona o verski svobodi. Poslanci so jo obravnavali po skrajšanem postopku, sprejeta je bila v sredo popoldne. Kljub tematiki, ki naj bi »razdvajala« družbo, večjih protestov opozicije ni bilo, proti spremembam se je jasno opredelila Nova Slovenija, stranka SDS pa se je, zanimivo, držala ob strani.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Koga motita solidarnost in pomoč prizadetim v poplavah?
Statistični urad Republike Slovenije rad objavlja zabavne podrobnosti. Ob mednarodnem dnevu piva, 2. avgusta, je objavil, da je leta 2020 v državi delovalo 68 pivovarn, in dodal, da povprečni Slovenec na leto popije 26 litrov piva. Nekaj mesecev poprej, ob mednarodnem dnevu sreče, je zapisal, da se je število ljudi, ki zase mislijo, da so srečni, v zadnjih letih povečalo za sedem odstotnih točk in da dojemanje sreče, tako kažejo raziskave, ni nujno povezano s finančnim položajem.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Družba
V trenutku, ko je vlada začela govoriti o dveh solidarnostnih sobotah in solidarnostnem prispevku, je bilo politične enotnosti, ki je bila še nekaj dni prej politična maksima, konec. Iz opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili, da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko rast in podjetniško svobodo. Prosto po Janezu Janši bi lahko dodali, da je bolje postrgati po proračunu kot pa uvajati dodatna finančna bremena. Proračun pa naj bi skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo nakazila nevladnim organizacijam. Prav tako bi lahko nekatere oprostili plačila nepotrebnega RTV-prispevka. Prisilni solidarnostni prispevek naj bi torej omejeval vse, tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vlada Roberta Goloba pa naj bi, tako poslanec SDS Zvonko Černač, iz denarnic ljudi pobrala »1,3 milijarde evrov«.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Na dan Marijinega vnebovzetja, v času, ko se je Slovenija začela zavedati, kakšna vremenska ujma se je zlila nadnjo, je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X jezno zapisal: »Za komije na @SpletnaMladina je Nobelov nagrajenec za fiziko za lansko leto navaden klovn. Oni že vedo.« Pisanje se je nanašalo na članek Mladininega kolumnista Janka Lorencija, v katerem je ta pisal o letu katastrof, o pozidavanju poplavnih območij in se retorično vprašal, kako to, da »bolj kot svarila znanosti poslušamo grimse in podobne klovne, ki zanikajo podnebne spremembe«.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Dvojna morala cerkve in zdravniških organizacij
Portugalsko vlado že od leta 2015 vodi Antonio Costa, nekdanji župan Lizbone, socialist, katerega stranka je na lanskih volitvah nepričakovano dobila absolutno večino. Kljub dolgoletnim izkušnjam in parlamentarni večini ne vlada brez težav. Portugalska je tradicionalna, katoliška država, in ko je parlament sprejel zakon o dekriminalizaciji evtanazije, ta neozdravljivo bolnim omogoča pomoč pri končanju življenja, ga je z vetom dvakrat onemogočil konservativni predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, o njem pa je razpravljalo še ustavno sodišče. Nazadnje ga je dopustilo, maja je začel veljati. Tako je Portugalska postala ena izmed redkih držav, kjer je evtanazija ali pomoč pri samomoru v tej ali oni obliki pravno dopustna.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Politika
V času ujm in poplav je moraliziranje odveč. Prizadetim je pomagalo veliko ljudi, vsak po svojih močeh, eni finančno, drugi z materialno pomočjo, spet tretji so odšli na teren, obuli škornje, zavihali rokave in poprijeli za lopate. Vsaka pomoč je bila dobrodošla – je pač že tako, da v nesreči spoznaš dobre ljudi.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Zvezdan Martič / »Sam sem osebno takoj za to, da se Studio City vrne. A to ni moja odločitev.«
Zvezdan Martič je 13. julija postal predsednik uprave RTV Slovenija. Podprlo ga je 16 članov sveta od 17, takoj po izvolitvi pa je napovedal, da bo najprej uredil odnose v hiši. Razmere na RTV Slovenija, predvsem pa na TV Slovenija, so nevzdržne. Poskus političnega prevzema in razgradnje, ki je potekal v letih Janševe vlade in se je zavlekel še za dodatno leto, je pustil posledice. Ne samo pri kadrih, ne samo pri financah, ne samo pri vsebini, informativni program TV Slovenija, paradni konj te medijske hiše, je izgubil gledalce in gledalke, izgubil je verodostojnost. To bo zelo težko povrniti. Bo Zvezdan Martič zmogel? Je pravi človek na pravem mestu? Na TV Slovenija je že več kot 30 let, bil je voditelj, novinar, urednik, pomočnik direktorice, snemal je dokumentarne filme, postavil MMC, gotovo do podrobnosti pozna delovanje hiše. In še nekaj, pridružil se je stavkajočim, ki se na RTV Slovenija borijo za javnost. Naloga, ki jo ima pred seboj, je težka, za zdaj ga, kar je bistvenega pomena, kolektiv podpira.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Začnimo pri osnovah. Ustava, temeljni akt slovenske države – brez nje je ne bi bilo – že čisto na začetku določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. In to ne glede na narodnost, raso, spol, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ustava prav tako jasno prepoveduje vsakršno spodbujanje neenakopravnosti, nestrpnosti, prepoveduje razpihovanje sovraštva. Ljudje smo v demokraciji enakopravni.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Slovenska vojska je jeseni 2001 priredila pravi šov. Skozi karavanški predor je zapeljal konvoj vojaških vozil, tovornjaki in druga spremljevalna vozila so v te kraje pripeljala nov ponos slovenskega neba, raketno baterijo Roland, ki naj bi branila naš zračni prostor pred vsiljivci. Vse skupaj je stalo okoli 13 milijonov evrov, seveda brez stroškov vzdrževanja, nakupa novih lansirnih cevi in dodatnih raket. Slovenija je leta 2001 v resnici kupila rabljeno nemško opremo, namenjeno branjenju strateških objektov. »Naložba v prihodnost«, kot so trdili v tistem času, ni dolgo trajala, saj je bil ves sistem najprej umaknjen, leta 2015 pa dokončno »odvzet iz operativne uporabe«. Tiste rakete, ki jih niso porabili za vadbeno streljanje, so bile razgrajene. In Slovenija je ostala brez »točkovne obrambe« neba.
