Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Dežela s pomanjkanjem sočutja

    Danska je 10. septembra odpravila vse ukrepe, omejitve javnega življenja, povezane z epidemijo. Covid-19 na Danskem ne predstavlja več pravega tveganja za javno zdravje, ukrepi veljajo samo za tiste, ki pridejo na Dansko. V državo se je vrnilo življenje, zmago nad epidemijo je praznovalo več kot 50.000 ljudi na koncertu danskega postpunk banda The Minds Of 99. Koncert bi moral biti že lani, a ga, logično, ni bilo. »Zdaj smo tukaj leto dni pozneje,« je navdušeno množico med koncertom nagovoril frontman skupine Niels Brandt, »to je jebeno ponovno odprtje Danske … najlepša hvala, ker ste tukaj. To nam pomeni vse in prekleto smo vas pogrešali!« Koncert v Kopenhagnu je potekal brez omejitev, na način, kot so takšni koncerti potekali nekoč, brez mask, brez testov. Več

  • Jure Trampuš

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika  Za naročnike

    Jesenski »naval« na cepilna mesta ne bo ustavil širjenja epidemije 

    Vlada, njeni predstavniki, tudi mediji zadnje dni optimistično poročajo, kako dolge vrste se vijejo pred cepilnimi centri. »Ljudje čakajo po uro ali dve,« trdijo eni, »presegli smo mejo 10.000 cepljenj na dan,« drugi. Statistika temu pritrjuje, v prvem tednu septembra se je povprečno na dan cepilo nekaj več kot 5000 ljudi, ta številka pa se je sredi septembra dvignila. 14. septembra se je cepilo 13.738 ljudi, 10. septembra 10.844 posameznikov. Porast zanimanja za cepljenje je očitna. Več

  • Jure Trampuš

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Politika

    Vrhovni sodniki so sklenili, da je Janez Janša žalil novinarko

    Novinarka TV Slovenija Evgenija Carl že nekaj let po sodiščih išče pravico zaradi razžalitve na Twitterju. Janez Janša je marca 2016 tvitnil, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« Druga razžaljena novinarka je Mojca Šetinc Pašek. Gre za seksistično izjavo, za katero se Janša novinarkama ni opravičil. Na sodišču se je v različnih postopkih skliceval na svobodo govora, trdil je tudi, da naj bi razžaljeni novinarki »izrekli kopico laži«. Žrtev pogroma naj bi bil Janša, ne pa novinarki. Več

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika  Za naročnike

    Kaznovanje

    Prejšnji petek so se, kot že veliko petkov prej, v Ljubljani zbrali kolesarji. To počnejo že leto in pol, praktično od trenutka, ko je bila marca lani ustoličena Janševa vlada. Tokrat se je manifestacija začela na Trgu republike s spominom na upor v Marezigah, kjer so se pred 100 leti Primorci spopadli s skvadristi. Ti so na dan volitev, maja 1921, prišli v slovensko vas izzvat nerede, vnel se je spopad, v njem je umrlo več ljudi. Upor v Marezigah in barikade, ki so jih isti dan postavili domačini v Ospu, pomenijo prvi resni spopad s porajajočim se italijanskim fašizmom. Več

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika  Za naročnike

    Družba nadzora

    Popolnoma jasno je, da tehnološki razvoj, algoritmi, piškotki, prepoznava obrazov, snemanje, analiziranje, strojno učenje, nagla rast različnih zbirk osebnih podatkov ožijo polje svobode, ožijo polje spoštovanja človekovih pravic, zasebnosti. Ravno zaradi tega so zahodne demokracije, ne pa recimo Kitajska, zelo stroge pri spoštovanju informacijske zasebnosti. Kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Veliko podatkov pomeni veliko moči in ta moč se tudi v demokratičnih družbah, spomnite se Edwarda Snowdna in ameriškega zakona o domovinski varnosti, lahko zlorabi. Več

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika  Za naročnike

    Ostalina preteklosti

    Pojdimo za hip nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko je bil sedanji premier še mlad. Dejstva, da je kritika nevarna, se je zavedala tudi komunistična partija v socialistični Jugoslaviji, torej v državi z nedemokratičnim sistemom. Kazenski zakonik Jugoslavije (in Slovenije) je v svojem 133. členu, ljudsko poimenovanem verbalni delikt, predvideval, da se tisti, ki s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki skratka poziva k odporu proti odločitvi oblasti ali »ki s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere«, kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Več

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika  Za naročnike

    Sprenevedave obsodbe

    Kdor je bil presenečen zaradi vdora Trohovih proticepilcev v studio TV Slovenija, živi v kakšnem drugem svetu. Pa ne zaradi Trohe in njegovih podpornikov, ne zaradi ljudi, ki trdijo, da covid-19 ne obstaja in da smo vsi poskusni zajčki farmacije in tehnoloških velikanov, ki s cepljenjem uvajajo omrežje 5G. Ne, vdor na TV Slovenija je neposredna posledica večletnega in sistematičnega rušenja ugleda osrednje slovenske medijske hiše, ki sta se ga lotila stranka SDS in Janez Janša. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    »Ljudje, ki odlašajo s cepljenjem, so pogosto le prestrašeni, saj ne vedo, komu bi zaupali«

    Sašo Dolenc ni navaden znanstvenik, veliko nastopa, javno, na družbenih omrežjih, piše poljudnoznanstvene knjige in se vseskozi trudi, da bi se znanje o dognanjih znanosti bolj razširilo med ljudmi. A če gre sklepati po zavračanju cepljenja, če gre sklepati po množici teorij, ki krožijo naokoli, in navsezadnje, če gre sklepati tudi po načinu, kako oblast obvladuje epidemijo, postane jasno, da družba res potrebuje koga, ki ji bo prinesel ogenj, Prometeja, ki jo bo razsvetlil. Veliko težav, ki nas čakajo jeseni, je neposredna posledica napačnih odločitev oblasti, ki v ljudeh ni prebudila večjega zaupanja v cepljenje in znanstvene argumente. Sašo Dolenc to še vedno poskuša, vseskozi in vztrajno. Več

  • Jure Trampuš

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Družba

    Preračunljivo zavlačevanje

    Dopusti, zdravstvene težave, osebni razlogi in politično preračunavanje so tudi tokrat, že drugič v tem mesecu, zakrivili, da seja programskega sveta RTV Slovenija ni bila sklepčna. Nerazumno anemični predsednik programskega sveta Ciril Baškovič, ki bi moral biti prvi zagovornik javnosti, pa je bolj kot ne zagovornik preračunljivosti, je na seji skušal ugotoviti, kaj si programski svetniki mislijo o zamenjavi direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Želel je razpravljati o pravno že izvršenem dejstvu, ki ga programski svet ne more spremeniti. A tudi v drugo sklepov o razrešitvi ni bilo, ker je bila seja nesklepčna. Tako lahko generalni direktor Andrej Grah Whatmough mirno vlada dalje. Več

  • Jure Trampuš

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Politika

    Toninovo sprevračanje

    Človek, ki spremlja slovensko politiko, je doživel že veliko razočaranj. A padec v politikantstvo, ki si ga je privoščil Matej Tonin, predsednik NSi, mlad človek, neobremenjen politik, ki naj bi vladal drugače, sodobno in odprto, vključujoče in zvedavo, je tolikšen, da se hitro vprašaš, kako razmišlja obrambni minister. V kakšnem svetu živi? Več

  • Jure Trampuš

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Družba

    Desant na javno radiotelevizijo

    V petek, 20. avgusta, okoli treh popoldne je nekdo pozvonil pred vrati stanovanja direktorice televizije Natalije Gorščak. Direktorica je bila zaradi zdravstvenih težav doma že nekaj dni. Na drugi strani vrat je stal kurir. V rokah je imel uradno pošiljko. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se je odločil, da bo kar po kurirju razrešil direktorico televizije. Več

  • Jure Trampuš

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Družba

    Kako je Bojan Požar iskal iver v očesu Natalije Gorščak, bruna v svojem očesu pa ni videl

    Bojan Požar, ki zase rad pravi, da je najboljši raziskovalni novinar v državi, je dan pred razrešitvijo direktorice Televizije Natalije Gorščak na portalu Požareport objavil »šokanten« dokument, ki naj bi dokazoval, kaj vse je narobe z direktorico, ki se je upala upreti zahtevi po zamenjavi odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič. Požar, znan po takšnih in drugačnih političnotabloidnih manipulacijah, moralistični agitator, ki zadnje čase piše skladno s političnimi željami vlade Janeza Janše, je torej ekskluzivno objavil dokument, ki naj bi dokazoval, da je Natalija Gorščak v mladih letih, v času izginjajočega socializma, sodelovala s tajno policijo. Več

  • Jure Trampuš

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Družba

    Nadzor nad generalnim direktorjem

    Lani je bila ena od prvih potez vlade predčasna zamenjava treh članov nadzornega sveta RTV Slovenija. To je Janševa vlada storila že aprila, sredi prvega vala epidemije. Ni bila uspešna, po pritožbah je sodišče presodilo, da vlada nima nobenega zakonskega vzvoda, da bi brez razloga in predčasno razrešila nadzornike. Enako je vlado opomnila tudi pravna služba državnega zbora, ko je vladna koalicija prek parlamenta želela razrešiti še dva dodatna člana nadzornega sveta televizije. Po pravnih in političnih manevrih je od aprila lani od imenovane trojice v nadzornem svetu ostal le Borut Rončević, specialist za uravnoteževanje medijev in akademski vladni vojščak, ki je v zadnjih mesecih opravljal vlogo namestnika predsednika. Prejšnji predsednik nadzornega sveta je bil namreč ravno Andrej Grah Whatmough, ki je v vmesnem času postal generalni direktor RTV Slovenija. Nadzorni svet RTV Slovenija tako nekaj mesecev ni imel pravega predsednika. Več

  • Jure Trampuš

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Politika

    Ujetniki Hotela Kalifornija

    Če želimo razumeti vlogo male Slovenije v velikem Afganistanu, tem kotlu vročine, kamenja in gora, v katerem se zaradi tujih interesov že stoletja kuhajo domačini, se moramo zapeljati 20 let v preteklost, v čas slovenskega vključevanja v Nato, čas 11. septembra 2001 in čas vilenske izjave, deklaracije voljnih, h kateri je Slovenija pristopila februarja 2003. Več

  • Jure Trampuš

    20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Družba

    Boj za javno televizijo

    Zgodilo se je to, kar se je napovedovalo. Nova metla, novi generalni direktor RTV Slovenija, neizkušeni Andrej Grah Whatmough, ki je na ta položaj prišel z obljubami, da bo deloval nepolitično in da se v vsebino programa ne bo vtikal, je sredi poletja programskemu svetu RTV poslal zahtevo za razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Ker je to storil sredi poletja, očitno se z zamenjavo nepokorne direktorice mudi, programski svet na seji ni bil sklepčen. Po zakonskih in poslovniških določilih ima zdaj Andrej Grah Whatmough pravico, da samostojno razreši Natalijo Gorščak. To naj bi storil v prihodnjih dneh. Več

  • Jure Trampuš

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Svet

    Rdeči alarm

    V Sloveniji že nekaj časa obstaja prijateljska spletna združba, internetna stran Neurje.si, kjer se zbirajo »navdušenci nad vremenom in pojavi, ki so z njim povezani«. Redno popisujejo, kaj se dogaja v državi in njeni bližnji okolici, objavljajo posnetke temnih oblakov, prepredenih s strelami, fotografije opustošenja zaradi toče, videoposnetke močnega vetra in superceličnih neviht, vodnih in kopenskih tromb, zračnih vrtincev, hudourniških poplav in podobno. Teh posnetkov je vedno več, vsak dan je kakšen nov, kot je tudi vedno več izrednih vremenskih dogodkov – pa naj bodo to obsežne poplave v Nemčiji ali požari, ki zadnje tedne pustošijo po Grčiji in Severni Makedoniji. Podnebne spremembe niso več abstraktna nevarnost v neki grozeči prihodnosti. Več

  • Jure Trampuš

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Družba

    Prava zastava na pravem mestu

    Michael Roth je nemški minister za evropske zadeve in član nemških socialdemokratov. Gre za izkušenega politika, član bundestaga je prvič postal že leta 1998, ministrsko funkcijo pa opravlja od leta 2013. Ker je lansko leto kritiziral politiko Poljske in Madžarske, govoril je o eroziji demokracije in naraščajočem antisemitizmu, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na pogovor povabil nemškega veleposlanika v Budimpešti. Michael Roth ima na svojem profilu na Twitterju zapisano, da ima rad svobodo, da je Evropejec in feminist. Podobna politična prepričanja ima tudi Andreas Schieder, Avstrijec in poslanec v evropskem parlamentu. Schieder je ekonomist, delal je na avstrijskem ministrstvu za finance, v evropskem parlamentu pa se med drugim ukvarja s pravicami LGBT-skupnosti. Pravi, da mu je Evropa pri srcu, zato jo želi spremeniti. »Boril se bom za optimistično, progresivno in socialno Evropo.« Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Družba

    »Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«

    Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu. Več

  • Jure Trampuš

    19. 7. 2021  |  Družba

    »Razlogov za protest je veliko, vsak dan se porodi nov«

    Tone Stojko je kronist slovenske pomladi, osamosvajanja, boja za svobodo. Je tudi kronist protestov, ki so se zadnja desetletja zgodili v Sloveniji, kronist ljudi, njihove želje po večji pravičnosti in svobodi. Več

  • Jure Trampuš

    17. 7. 2021  |  Politika

    Golobič: »Upajmo, da se bodo nove generacije izognile pastem, v katere smo padli mi«

    Nekdanji generalni sekretar LDS in predsednik stranke Zares, tudi minister v Pahorjevi vladi, ne daje veliko intervjujev. Za Mladino je spregovoril po daljšem premisleku. Pravi, da v politiko ni več aktivno vmešan, a ne more nehati razmišljati politično, ne more nehati razmišljati o tem, kaj se dogaja z našo družbo. Gregor Golobič, človek, ki naj bi stal za vsem, kar se dogaja v slovenski politiki, če ni tako, pa je to le dokaz več, da ima v rokah vse, se demonizacije naveličano otepa. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba

    Prvi zamahi nove metle 

    Najlažje je zamahniti z roko, pustiti času čas, da obrusi kamne in sestavi nebesna razmerja. A to je nespametno, treba je biti aktiven, treba je razmišljati, kako ustaviti zdrs v razgradnjo. Država brez demokracije, država brez avtonomnih struktur, ki nadzirajo druga drugo, ne obstaja. Če ni delitve oblasti, če ni nadzora, ne obstaja demokratična država. Obstaja zgolj vladavina. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika

    Kučan: »Razmisleki o spreminjanju meja so korak do nove vojne«

    Ne, poročilo je staro že deset let in pol, ne vidim pravega razloga, zakaj bi bilo še vedno zaupno. Nenavadno pa se mi zdi, da so v vladi spoznali, da razlogov za zaupnost ni več, prav v trenutku, ko so v ugibanja o obstoju nekega domnevno neobstoječega papirja, non-paperja, vpletli slovensko vlado in njenega predsednika. Objavo mojega poročila, ki mu je naslov pritaknila vlada, sam torej razumem kot preusmerjanje pozornosti od namigov, da naj bi bila v nastanek oziroma razpečevanje non-paperja vpletena Slovenija in predsednik njene vlade. Sam nisem vojak, ne obvladam vojaške taktike, tudi slepilnih manevrov ne, a to vseeno razumem kot poskus premika pozornosti z ene točke na drugo, z enega človeka na drugega. Še enkrat. Moje poročilo je nastalo v drugem času za povsem drugačne namene. Je podpisano, ima datum. Za tisti non-paper pa sploh ne vemo, ali obstaja in kdo naj bi bil njegov resnični avtor. Več

  • Jure Trampuš

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika

    V času, ko vlado vodi osamosvojitveni heroj, se dogaja militarizacija Slovenije

    Vrhovno sodišče je 13. maja izdalo sodbo, javna je postala šele ta teden, v kateri je potrdilo, da je Andrej Šiško kriv kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustave. Šiško je bil obsojen na osem mesecev zapora, kazen pa je že odsedel. Po mnenju vrhovnih sodnikov naj bi pozival k »oboroženemu uporu« in k »uporabi oborožene sile«. Šiško torej ni bil obsojen zaradi svojih političnih stališč, ampak zaradi spodbujanja k njihovi nasilni uveljavitvi. Več

  • Jure Trampuš

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Politika

    Igra z ognjem

    Zgodba o neobstoječem papirju, non-paperju, diplomatski pobudi, ki ne obstaja, pa četudi je napisana, je na prvi pogled zapletena, skrivnostna, a za njo se, kar je običaj v politiki, skrivajo interesi. Slovenska izpeljava te zgodbe ima posebnost, napetosti v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, je vlada poskušala izkoristiti za notranjepolitični obračun. Pompozno je umaknila oznako zaupnosti nekemu dokumentu, ki je nastal pred več kot desetimi leti, avtor tega dokumenta pa je nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. Vsa zmeda je namenjena ustvarjanju občutka, ko ni več jasno, kdo je kaj storil in kaj se za vsem skriva. Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika

    Obznana v demokratični Sloveniji

    Deset let in tri mesece je od tega, ko je Janez Janša nekdanjega predsednika države Danila Türka obtožil, da je bil obveščen o bombnem napadu v Velikovcu. Leta 1979 sta namreč dva Slovenca v prostorih tamkajšnjega Domovinskega muzeja podtaknila bombo. Akcijo naj bi vodila Udba, četudi sta po nekaterih drugih interpretacijah storilca bombo nastavila po lastni volji. Danilo Türk je bil tedaj star 27 let, pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) je bil pristojen za manjšine. Več

  • Jure Trampuš

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika

    Navzkrižje interesov

    Suzana Žilič Fišer je izredna profesorica na mariborski fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko. Habilitirana je za področje »medijskih komunikacij«. Veliko dela, piše, objavlja, bila je tudi direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor. Med drugim že dolgo sedi v strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, ki ocenjujejo prijavljene medijske projekte. Sodelovala je tudi v zadnji, katere odločitve so bile izrazito politično pristranske, večino denarja, ki je zakonsko namenjen za razvoj medijske krajine, so dobili mediji, ki krožijo v orbiti vladnih strank in katoliške cerkve. Med njimi sta Demokracija in Nova24tv. Več

  • Jure Trampuš

    4. 6. 2021  |  Politika

    SDS in NSi bi prepovedali delovanje stranke Levica

    Poslanci stranke SDS in NSi so 1. junija v parlament vložili zahtevo po sklicu izredne seje. Ta seja bi imela le eno točko dnevnega reda. Na njej bi obravnavali priporočila vladi in drugim državnim organom v zvezi z »rušenjem parlamentarne demokracije in drugih temeljev ustavnega reda v programu parlamentarne politične stranke«. Več

  • Jure Trampuš

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Politika

    Kako oblast vohuni za državljani

    Imajo lahko sodniki svoje mnenje? Lahko hodijo na volitve? Lahko verujejo v boga? Lahko polagajo vence k partizanskim spomenikom? Lahko mislijo, upajo, ljubijo, molijo? Sodniki niso brezdušna vreča pravne logike in paragrafov, niso avtomati, nikoli ne odločajo neodvisno od lastnih prepričanj in dogajanja v družbi, a vedno bi morali odločati v skladu s pravno logiko in pravnim redom in biti hkrati nepristranski. Več

  • Jure Trampuš

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Politika

    Levica o vsebini prihodnosti

    Slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk je v svojem dolgem življenju vedno vedel – in to mislimo pozitivno – kam veter piha. Nekoč je bil član stranke SDS, a jo je že pred ducatom let zapustil. Te dni so Prunka pri časopisu Delo povprašali, kaj meni o poveličevanju osamosvojitvenih obletnic in ali bo imelo sklicevanje na slavno zgodovino kakršenkoli politični učinek ali težo. Prunk pravi, da ne – sklicevanje na osamosvojitveni kapital naj Janezu Janši ne bi več pomagalo. »Če pa to hoče, potem je čisto pravi boljševik. Oni so se na zmagoviti partizanski boj sklicevali 45 let, ti pa se zdaj že 30 let na osamosvojitev.« Čas teče naprej, številke tudi. Leta 1975, 30 let po drugi svetovni vojni, se je moč partizanske generacije kljub uspešnemu obračunu z liberalizmom začela krhati. Enako se danes krha moč politikov generacije, ki je prepričana, da je lastnoročno osamosvojila Slovenijo, pa četudi je niso osamosvojili politiki, ampak ljudje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Družba

    Arjan Pregl: »Na protestih bi moralo biti sto tisoč ljudi«

    Arjan Pregl gre že dlje časa v nos vladni politiki, moti jo dvoje: prvič, njegovi ironični, satirični tviti, intervencije na družbenih omrežjih, s katerimi se odziva na aktualni politični trenutek, in drugič, ker so njegova umetnost in njegove slike drugačne od vse tiste domačijskosti in estetike, ki naj bi jo prikazovala domoljubna umetnost. Ustvarja zunaj zapovedane forme, ustvarja na način, ki ga, tako prosto govori evropska poslanka Romana Tomc, »večina ljudi ne sprejema«. Več