Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Strah, ščuvanje in nespretni sekretar

    »Resnično me je sram, da sem Slovenka. Izviram s Škofij, moja družina je živela tukaj, moji starši,« je v soboto popoldne v središču Škofij, majhnem naselju le streljaj od slovensko-italijanske meje, razočarano razlagala Odinea Zupin.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Vladne stranke utrjujejo diskriminacijo med različnimi partnerskimi zvezami

    Ministrica Anja Kopač Mrak je pripravila ambiciozno reformo družinskega zakonika, uvajajo se posebna družinska sodišča, predvidene so posvojitve vnukov, nov način odločanja o zakonskih in družinskih sporih … A kot vedno se je znova zapletlo na začetku, pri pojmu zakonske zveze. Četudi se zakon ne dotika pravic istospolnih partnerjev, kakor je bilo leta 2012, ko je družinski zakonik padel na referendumu, je konservativne sile znova zmotila definicija zakonske zveze. Ta naj bi bila preohlapna in žaljiva. Na seji sta ministričin predlog najbolj napadala Metka Zevnik in Aleš Primc, za njimi pa predstavniki NSi.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Politika

    Smo se za to borili?

    Matjaž Hanžek, poslanec Združene levice, je vojsko služil še v zlatih časih Jugoslavije, bil je le malo starejši od drugih, ko so ga, 28-letnika, poslali v Smederevo med tankiste. Za sabo je imel pesniško-uporniško obdobje nagajanja oblasti, tako da so bili v vojašnici vnaprej obveščeni, kdo prihaja iz Slovenije. »Nisem niti vedel, zakaj bi moral zapravljati čas, hkrati sem načelno proti militarizaciji družbe, zato sem pred odhodom stavil s prijatelji, da mi bo uspelo iz vojske priti do 29. novembra,« se spominja Hanžek. »Veliko znancev, ki niso želeli služiti, se je vojski uprlo z agresijo, a so naredili napako, ravno vojska je tista, ki zna obvladati nasilje. Sam sem ubral drugačno taktiko, delal sem vse, kar sem moral, dvojno, še več, javljal sem se, čistil sem stranišča, kar je bilo kasneje dokaz, da sem nor. Težave sem imel le z zdravnikom, ki ni verjel, da sem zmešan, dajal mi je tablete, a jih nisem pogoltnil. Po nekaj tednih so me poslali na medicinsko akademijo v Beograd, tam pa sem dobil diagnozo, da sem psihoneurosis nuclearis. Stavo sem dobil. V Ljubljano sem se vrnil tri dni pred dnevom republike.«

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2017  |  Politika

    Juncker mobil v Ljubljani

    Brez komentarja.

  • Jure Trampuš

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    O zgodovini velike religije

    Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Dragan Petrovec, penolog

    Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika

    Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser

    Vinko Möderndorfer je vsestranski kulturni ustvarjalec, poleg drugega opravlja tudi funkcijo predsednika upravnega obora Prešernovega sklada. Bil je slavnostni govornik na prireditvi ob podelitvi Prešernovih nagrad in v govoru nenavadno ostro spregovoril o položaju, v katerem so se znašli umetniki. »Slovenska umetnost kljub današnjemu prazničnemu dnevu klavrno životari, crkuje v lakoti in pomanjkanju,« je dejal in grozeče nadaljeval, da bomo izgubili vse, če bomo izgubili umetnost. Zato je v prvi vrsti kriva politika. Ne samo zaradi nepotrebnega varčevanja na plečih kulturnih delavcev, pač pa zato, ker ne pozna etične drže. »Ni vse denar, ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih, nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Če je nimate, če jo pogrešate, vam lahko pri tem pomaga umetnost. Umetnost ne gradi zidov, umetnost jih podira!« Politiki, ki so sedeli v prvi vrsti Gallusove dvorane, so govor spremljali z vidnim nezadovoljstvom.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Heretični papež

    V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož.

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Družba

    Banalnost rasizma

    Zavrtimo si čas za kakšno desetletje in še malo nazaj, v dobo Donalda Rumsfelda, ameriškega obrambnega ministra v času vladavine Georgea Busha, mlajšega. V čas Guantanama, ko so na Kubi pristajala letala, polna »nelegalnih borcev«, ki so jih Američani pridno nabirali in kupovali po Afganistanu, Pakistanu in še kje. Za te »izmečke«, za »najhujše od najhujših«, niso veljala nikakršna pravila, ni bilo domneve nedolžnosti, ni obstajala odvetniška pomoč, pravica do telefonskega klica, večina izmed njih ni vedela niti, kje so, samo sedeli so v majhnih kletkah, oblečeni v oranžne uniforme, vsak s svojo številko in z vrečo na glavi. Američani so jih zasliševali, mučili in s tem ustvarjali »svobodnejši svet«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar

    Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič na Central European University v Budimpešti končuje doktorat o nacionalizmih. Je urednik revije Razpotja ter portala Kritika konservativna, nekoč je bil aktiven član SDS, pa je stranko zapustil. Zase pravi, da je konservativni intelektualec, je predstavnik mlade generacije desnih mislecev, ki počasi zapuščajo enostaven svet manihejske delitve po črti Janša - Kučan, kar je sveže in novo.

  • Jure Trampuš

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Politika

    Primer Janša 

    Donaldu Trumpu so dva dni pred volitvami odvzeli dostop do osebnega Twitter računa. Pravzaprav so Trumpa, tako je poročal New York Times, svetovalci prepričali, naj ga tik pred volitvami neha uporabljati na način, kot ga je doslej. Naj raje ne piše žaljivih tvitov, naj jih ne objavlja sredi noči, naj se zadrži. Namesto Trumpa so začeli tvitati njegovi svetovalci. Twitter je družbeno omrežje, kjer se zaradi oblike sporočanje hitro pripetijo rasistični in šovinistični zdrsi, prostora je tako malo, da se človek hitro razgali. Trumpu ni zdrsnilo, njegov politični govor je identičen njegovim sporočilom na Twitterju, poenostavlja in žali. Trump je demagog, ki zna uporabljati zgolj kratke stavke. Twitter je za takšna politična sporočila idealen. Poteza svetovalcev je bila logična in uspešna. Trump je na volitvah zmagal, njegovi tviti bodo postali politična realnost.

  • Jure Trampuš

    9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Svet

    Temni svetniški sij

    V soboto je bil za katoliško cerkev velik dan. Papež Frančišek je za svetnico razglasil mater Terezo, redovnico albanskega rodu, prijateljico ubogih, angela revnih iz Kalkute. »Vedno je branila človeška življenja,« je dejal papež Frančišek, »bodisi nerojena bodisi zavržena.« In dodal, da je najvplivnejšim ljudem sveta govorila, naj priznajo krivdo za povzročanje revščine, »za zločin, ki so ga zagrešili«.

  • Jure Trampuš

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Družba

    Vojna na plažah

    Aheda Zanetti ima libanonske korenine, živi z Avstraliji, ukvarja se z modo. Leta 2004 je ustvarila »hijood«, pokrivalo za muslimanke, ki se ukvarjajo s športom. Na olimpijskih igrah v Pekingu ga je uporabljala Rukaja Al Ghasra iz Bahrajna. Aheda Zanetti je oblikovala tudi burkini, posebno plavalno obleko, namenjeno tistim, ki na plažah ne želijo razkazovati svojega telesa. Burkini je postal uspešnica, Zanettijeva naj bi jih doslej prodala več kot 700.000. Burkini, kot pravijo na spletni strani trgovine, naj bi bil oblikovan v skladu z islamskimi pravili oblačenja, kar naj bi potrdile številne islamske skupnosti, hkrati pa predstavlja »svobodo, prilagodljivost, zaupanje«. »To je najboljša obleka, ki sem jo kupila zase in za hčerko,« lahko na spletni strani podjetja Ahiida preberemo izpoved neke Asme Adam iz Portugalske. »Bila sem zelo vesela, da sem spoznala nekoga, ki je oblikoval aktivna oblačila za ženske, ki poudarjajo skromnost in dostojanstvo. Nisem muslimanka, sem katoliške vere, a se vseeno ne oblačim kot večina ljudi v mojem okolju,« je dodala neka Sophia iz ZDA.

  • Jure Trampuš

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Politika

    Kdo je nasilen?

    Kdor bere površne medijske zapise ali posluša neuke politike z jasno politično agendo, bo hitro sprejel tezo, da je današnji islam največja grožnja svetovnemu miru in civilizaciji človekovih pravic, kakršno naj bi poznali na Zahodu. Kot vedno pa površne zaključke sklepajo tisti, ki so nevedni, in tisti, ki namenoma zavajajo. Ni res, da je islam kot religiozno gibanje sam po sebi nasilen idejni sistem, ki želi dominirati svetu; ima svoje težave, povezane z odnosom do modernosti, skuša se reformirati, a izhodiščna ideja Korana ni nasilje. Prav tako ni res, da so teroristični napadi, četudi storjeni z besedami preroka na ustih, doktrinarno pogojeni, zapovedani z domnevnim božjim ukazom.

  • Jure Trampuš

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Družba

    Besnilo

    Glas ljudstva je spregovoril. Potem ko so mediji poročali o tragični zgodbi deklice, ki naj bi jo pretepala in zanemarjala mati in njen partner, zaradi česar je kasneje v bolnišnici umrla, so ljudje ponoreli. Zmešalo se jim je, v navidezni anonimnosti lastne tipkovnice so na Facebooku in drugod pisali sestavke o tem, kaj bi morali storiti z osumljencema.

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Politika

    Čas vojne in čas miru

    Tistega četrtka, 27. junija 1991, se je izredna seja tedanjega predsedstva Slovenije začela že ob sedmih zjutraj. Na ulicah so bili tanki, prodirali so proti mejnim prehodom, proti letališču Brnik, primorske mejne prehode je vojska že zasedla, teritorialna obramba in milica pa barikad še nista branili. Armadni tanki so brez resnih težav hrumeli po državi.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 11. 2022  |  Mladina 46  |  Družba

    Martin Premk / »Delitve med tistimi, ki podpirajo partizane, in onimi, ki jih ne, koristijo politiki, ki rada govori o preteklosti, malo manj pa o prihodnosti«

    Martin Premk je zgodovinar, nekaj časa je delal v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Pivki, a je zaradi mobinga nadrejenih častnikov to delovno mesto zapustil. Doktoriral je pri dr. Božu Repetu na temo poljanske vstaje in boja proti okupatorju v Sloveniji leta 1941. Nekateri mu očitajo, da je partizanski zgodovinar, te označbe se ne brani, trdi, da vseskozi dela strokovno, čas druge svetovne vojne pa je zanj čas nastanka slovenske države. Zdaj je poslanec Svobode, v politiko je zašel po naključju, pravzaprav zaradi vlade Janeza Janše. V parlamentu je med drugim član odbora za kulturo, ki je prejšnji teden obravnaval vprašanje muzeja osamosvojitve. Glede tega muzeja je zelo oster, kar so si zamislili, pravi, ni zgodovina, pač pa propaganda. A ima še eno posebnost, v prejšnji službi so ga sodelavci klicali »Oklepnik«, v mladih letih se je namreč izučil za tankista, v Pivki pa je včasih vozil tudi kakšen star tank. To še vedno počne in prostovoljno pomaga pri vzdrževanju voznih tankov in drugih vozil v Pivki.

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Politika

    Zatrta pravica do izobraževanja

    Morda se je pomladi še zdelo, da gre za naključje, nepozornost, začetniško napako. Osmega aprila je namreč vlada sredi strogega lockdowna na hitro odprla vulkanizerske in avtomehanične delavnice, avtopralnice, hkrati pa so ostale zaprte knjigarne, knjižnice, šole. Avtomobili so postali pomembnejši od knjig, avtomobilske gume od znanja, a kot zapisano, pomladi je bilo vse novo, napake pri obvladovanju epidemije so bile logične.

  • Jure Trampuš

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Politika

    Iskanje manjšega zla

    V sredo, 14. oktobra, mesec in pol je od tega, je vlada na seji sprejela sklep, da se uvede šolanje na daljavo za vse študente, dijake in učence od 6. razreda. Po jesenskih počitnicah so šole nehali obiskovati tudi preostali učenci, za večino otrok pa so se zaprli vrtci.

  • Jure Trampuš

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Politika

    Bianco menica

    Prav je, da ustavni sodniki razmišljajo različno, tudi če odločitve sprejemajo s tesno večino, to le pomeni, da gre za ustavno vprašanje, pri katerem bi se sodišče lahko odločilo drugače. Svet ni nikoli črno-bel in enako je tudi z interpretacijo pomena ustavnih določb.

  • Jure Trampuš

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Politika

    Ostanite še naprej z nami

    Iztekel se je podaljšani rok za javno razpravo o svežnju medijskih zakonov, ki so ga sredi poletja pripravili na ministrstvu za kulturo. Rok je bil podaljšan zaradi ogorčenja strokovne javnosti, predstavnikov medijev, dela politike. Glavni namen pripravljenih zakonodajnih rešitev je krnitev moči javne televizijske hiše, poskus prevzema te hiše. Danes, nekaj tednov kasneje, se stvari niso spremenile. Na ministrstvu za kulturo (še) niso predstavili popravljene različice zakonskih predlogov in po vsej verjetnosti je tudi ne bodo. V stranki SDS medije razumejo kot oviro, kot sovražnike, ker ne poročajo tako, kakor bi morali. Povsem enako je na Bledu govoril predsednik češke vlade Andrej Babiš, ki je britanski Guardian in nemški Spiegel obtožil, da širita »lažne novice«. Poročanje »liberalnih medijev« je napačno predvsem zato, ker je kritično in avtonomno. Enako kot Babiš misli Janez Janša.

  • Jure Trampuš

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Družba

    Resnica in laž

    Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da vlada Janeza Janše ne mara medijev. Konkretneje, nekateri člani vlade jih ignorirajo, drugi prezirajo, premier proti njim vodi vojno. Eden od bolj prefinjenih poskusov diskreditiranja medijev in novinarjev je vlaganje zahtev po popravku. Zakon ga dovoljuje ne glede na to, ali so trditve, zapisane v popravkih, upravičene ali ne. Pri takšnem početju je najvztrajnejše ministrstvo za kulturo, kar je logično, saj nanj in na delo ministra Vaska Simonitija in državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc leti veliko medijskih kritik.

  • Jure Trampuš

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Svoboda misli proti dogmatičnosti

    Francka Strmole Hlastec je bila v preteklosti, od takrat je minilo že precej časa, predsednica vrhovnega sodišča. Bila je imenovana še globoko v socializmu, leta 1981, seveda je bila tudi članica komunistične partije. A ko jo je po osamosvojitvi Demos želel razrešiti, je protestno odstopila.

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Politika

    Pravi strokovnjaki

    Ministrstvo za kulturo je 23. 6. razrešilo stare člane strokovne komisije, ki je ocenjevala projekte, prijavljene na t. i. medijski sklad. Minister Vasko Simoniti si je zaželel ljudi, ki jim zaupa. V novo strokovno komisijo so bili imenovani: Mitja Štular, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija in ognjevit podpornik aktualne vlade, Borut Rončević, nekdanji državni sekretar na ministrstvu, ki ga je v času druge Janševe vlade vodil Žiga Turk, Matej Makarovič, profesor sociologije na Fakulteti za uporabne družbene vede, znan po širjenju tez o neuravnoteženem medijskem prostoru, in Jonatan Vinkler, literarni zgodovinar, ki javno zagovarja politiko SDS. Od stare komisije je ostala le mariborska profesorica Suzana Žilič Fišer, že leta neopazna stalnica teh ali onih skupin, ki določajo medijsko politiko.

  • Jure Trampuš

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Politika

    Varujemo demokracijo, ne pa mej

    Predstavljajte si, da ste nekje v Savojskih Alpah, blizu italijansko-francoske meje, in v enem izmed narodnih parkov občudujete okolico in bele vršace. Nenadoma pa se od nekod prikaže nekdo, ki je videti kot vojak, in vam grobo ukaže, da pokleknite na tla. Da je prepričljivejši, si pomaga s puško in jo uperi v vašo glavo. Zdaj zdaj bo repetiral. Prestrašeni dvignete roke in pokleknete. Nato vas ta domnevno vojaška oseba vpraša, ali ste slučajno tujec, kriminalec, morda celo begunec, musliman, Afričan, saj je vaša koža sumljivo temna. Ko razložite, da ste državljan Evropske unije, navaden civilist, ki se sprehaja naokoli, se uniformiranec s puško opraviči in odide naprej na lov na nove sumljive osebe.

  • Jure Trampuš

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    »Pozivamo k izključitvi«

    Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je članica stranke SMC. V ponedeljek je imela videokonferenco z drugimi pravosodnimi ministri držav članic EU in je po njej povedala, da »morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v odziv na pandemijo, sorazmerni, torej se izvajati izključno z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, v skladu z ustavo in časovno omejeni«.

  • Jure Trampuš

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    Zmaga javnega nad zasebnim

    Ni res, da je nad ustavnim sodiščem le modro nebo. Nad njim je Evropsko sodišče za človekove pravice. Odločbe slovenskih ustavnih sodnikov, branikov demokracije in človekovih pravic, so plod družbenih razmerij, personalne sestave, aktualnega družbenega razpoloženja. Ustavni sodniki so samo ljudje, so pravniki, vrhunski strokovnjaki, pa vendar se lahko tudi motijo. A v demokratični državi velja, da se odločbe ustavnega sodišča ne glede na vsebino upoštevajo. Edino, kar je pogojno dopustno, je sprememba ustave, ustavni zakon, ki ga potrdi vsaj 60 poslancev državnega zbora.

  • Jure Trampuš

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Kultura

    Mediji brez obraza

    Tisti drugi se vedno manifestira v obrazu, njegov obraz nas nagovori, naslavlja, nam daje etično zahtevo – tukaj sem, to sem jaz; in šele ko drugega uzreš v obraz, ga lahko pripoznaš, njega in hkrati samega sebe. O vsem tem, o filozofiji obraza je že pred desetletji pisal francoski filozof Emmanuel Lévinas. Očitno ga v teh krajih vsi niso prebirali. Recimo direktorji največjih slovenskih medijev, ki so v zadnjih letih pokleknili, ki so sklenili pakt s hudičem, in namesto naslovne strani časopisa, namesto obraza, objavili plačane oglase za različna podjetja. Na njihovem obrazu je ostal samo logotip.

  • Jure Trampuš

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Dodatni milijoni za Slovensko vojsko

    Te dni je bila v Sloveniji na obisku posebna Natova delegacija, ki je na ministrstvu za obrambo in v generalštabu preverjala, kakšno je stanje Slovenske vojske. Pričakovano je bila nezadovoljna. Kot je poročal Radio Slovenija, po mnenju Natovih inšpektorjev stvari pri nas ne potekajo v pravo smer, preveč stopicamo na mestu, Slovenija naj bi kljub političnim obljubam v razvoj obrambnega sistema še vedno vlagala premalo denarja, hkrati pa našim vojakom še zdaj ni uspelo sestaviti prve srednje bataljonske skupine. Slovenija naj bi bila skratka breme za druge članice Nata. Gre sicer za neuradne podatke iz sklepov poročila inšpektorjev, ki naj bi jih poleti obravnavali tudi na sestanku obrambnih ministrov držav članic.

  • Jure Trampuš

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Kultura

    Upor brezupu in grozi

    Nekaj deset kilometrov severno od Berlina leži nekdanje koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, eno prvih taborišč, zgrajenih v nacistični Nemčiji. Bilo je model za vsa druga, vključno s sistemom barak, žičnatih ograj, hišnim redom, krematorijem, plinskimi celicami in napisom »Arbait macht Frei«, delo osvobaja. Nastalo je julija 1936 pod budnim očesom Heinricha Himmlerja. Na začetku so tja pošiljali politične zapornike, homoseksualce, Jehovove priče, komuniste, Rome, v času vojne pa še Poljake, ruske ujetnike, Jude in mnoge druge – tudi Slovence, med njimi Igorja Torkarja in Prežihovega Voranca. V taborišču je bilo med vojno skupno zaprtih 200 tisoč ljudi, umrlo jih je 30.000.