Peter Petrovčič
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Črnomeljska protimigrantska civilna iniciativa pod vodstvom občinske svetnice SDS Maje Kocjan je zbrala dovolj podpisov občanov za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o sprejemno-registracijskem centru za begunce. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, da od občinske politike zahtevajo referendum, potem jim bo zelo verjetno uspelo prepričati večino volivcev, da zavrnejo gostoljubje beguncem, ki ga je sicer sramežljivo, previdno in na načelni ravni, a vseeno izrekla občinska politika. Črnomeljci pa bi s tem dali tudi zgled nasprotnikom beguncev v vseh drugih občinah, kjer bi se jih politika odločila sprejeti. Recimo v Velenju, kjer podpise za protimigrantski referendum prav tako že zbira SDS.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik
Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države.
-
21. 8. 2016 | Politika
Pred dobrim mesecem dni se je v Avstriji začelo sojenje v zvezi z več deset primeri beguncev, ki so jih avstrijske oblasti oziroma varnostne sile v času največjega navala na »balkanski poti« preprosto brez obrazložitve »vrnile« nazaj v Slovenijo. Gre za begunce, med katerimi jih je nekaj obtičalo tudi v Sloveniji in tožijo avstrijsko državo.
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Družba
V sredo se je pred kazenskim sodiščem nadaljevalo sojenje celi vrsti Romov iz Dobruške vasi. Očitajo jim, da so s postavitvijo hiš in barak kršili kazenski zakonik in s tem storili kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine. Moteči so skratka postali po več kot 50 letih prebivanja na tem območju preprosto zato, ker se je občina Škocjan na mestu romskega naselja odločila zgraditi čistilno napravo in gospodarsko-tehnološki center. Projekt pa sta z zavedanjem, da tam stoji romsko naselje, sofinancirali tudi država in EU.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Politika
Romi na Dolenjskem in v Beli krajini pogosto živijo v zelo slabih razmerah, te so že leta nespremenjene ali pa se poslabšujejo. Vsega tega se dobro zavedajo ljudje, ki živijo na tem območju, in njihovi politični predstavniki. Ti zadnja leta prigovarjajo vladi, naj se loti teh vprašanj. Imajo prav, le s sistemsko politiko, ki jo bo vodila država, se razmere lahko izboljšajo. Težava je v tem, da je med ukrepi, ki jih predlagajo, bolj ali manj le kaznovanje Romov, kar naj bi jih izučilo, da se morajo prilagoditi.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Družba
Azilni dom je 340-odstotno zaseden
Pred letom dni so bili azilni dom v Ljubljani in njegove izpostave skorajda popolnoma prazni, danes je povsem drugače. Ne moremo govoriti o polni zasedenosti ali prezasedenosti, pač pa o nekajkratni prezasedenosti. Glede na hkratno skorajda neverjetno kadrovsko podhranjenost vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov bi morali v resnici govoriti o zlomu sistema.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Politika
Kdaj bo (pravi) direktor NPU ponovno imenovan?
Janševa vlada (točneje tedanji prvi mož policije Anton Travner) je na začetku lanskega maja, dva meseca po prevzemu oblasti, razrešila direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. Ta odtlej pravico išče na sodišču, to pa mu jo vedno znova priznava. Da je bila razrešitev nezakonita, je pravnomočno razsodilo že upravno sodišče, zdaj pa še delovno. Sodišče poleg tega z začasnimi odredbami onemogoča imenovanje njegovega naslednika, zato vse odtlej NPU vodijo vršilci dolžnosti. A vlada je vseeno dosegla svoje, Muženiča je zamenjala s politično ustreznimi kadri, prevzela je nadzor nad organom, ki preiskuje zlorabe (politične) oblasti in korupcijo, za sodne odločbe pa se – preprosto ne zmeni. Kot da jih ni.
-
15. 4. 2021 | Politika
Protesti kmalu spet dovoljeni?
Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Slovenska policija nikoli ni veljala za nasilno, podkupljivo, nepredvidljivo, za aparat, ki zlorablja svojo represivno moč, vzdržuje to ali ono politično opcijo ali/in se obrača proti lastnim ljudem, ki jih je dolžna varovati. Nasprotno, v Sloveniji je policija zadnja desetletja počasi, a vztrajno pridobivala zaupanje javnosti. Vnaprej posameznik doslej ni dvomil o ustreznosti njenega ravnanja, zgolj izjemoma. Letos, pravzaprav v dobrega pol leta, se je to spremenilo.
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Še vedno poteka izbira nove sodnice ali sodnika na ustavnem sodišču. Postopek se vleče že mesece, vmes dva kandidata, ki ju je predlagal predsednik republike Borut Pahor, nista dobila dovolj glasov poslancev, ena kandidatka pa je od kandidature odstopila še pred glasovanjem. Še precej dlje, več let, pa se vleče postopek izbire slovenskega sodnika na Sodišču EU.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Zakon o nalezljivih boleznih določa, da se kršitelje kaznuje z denarno kaznijo med 400 in 4000 evrov. Gre za prekrške, kot so recimo nedovoljen prehod občinske ali regijske meje, druženje več kot šestih ljudi, kršitev policijske ure, neuporaba zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih in na prostem. Po novem bi te prekrške kaznovali s kaznijo od 1000 do 10.000 evrov.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Na četrtkovem nasilnem protestu so bili fizično in verbalno napadeni številni fotoreporterji, snemalci in novinarji, ki so spremljali dogajanje, na kar opozarja tudi Svet Evrope.
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika
Novela zakona o tujcih je le ena izmed sprememb, ki jih v azilni in tujski zakonodaji pripravlja vlada. Toda ne gre zgolj za begunce, prosilce za azil, gre tudi za občutno slabšanje položaja tu že živečih tujcev, predvsem delavcev migrantov, na to opozarja peticija s pomenljivim naslovom »Proti ponovnemu zagonu strukturnega rasizma v Sloveniji«.
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Družba
Majhna, a pomembna zmaga okoljevarstvenikov
Zasavsko okoljevarstveno društvo Eko krog je sporočilo, da je na sodišču dobilo pomembno tožbo zoper agencijo za okolje (ARSO). Gre za vprašanje postavitve asfaltne baze v neposredni bližini Celja, stanovanjskih blokov in nakupovalnega središča. Upravno sodišče je spisalo precedenčno sodbo, v kateri je odločilo, da imajo nevladne organizacije, ki se posvečajo varstvu okolja in delujejo v javnem interesu, pravico do obrambe okolja in zdravja ljudi vse od začetka postopkov o presoji vpliva posegov v okolje in ne šele kasneje, ko je pogosto že prepozno.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Kultura
»S filmskimi zgodbami in prispevki gostov pozivamo k razmisleku o aktualni migracijski politiki in ponujamo drugačen pogled na ljudi, ki so ujeti v begunska taborišča, živijo v nehumanih razmerah ali izginejo kje na poti,« so pri Slovenski filantropiji zapisali o letošnjem Festivalu migrantskega filma, ki ga ob mednarodnem dnevu beguncev prirejajo že enajsto leto zapored.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Varuh človekovih pravic Peter Svetina ima štiri namestnike, med njimi je tudi Marjeta Cotman, članica NSi, državna sekretarka in ministrica za delo, družino in socialne zadeve v prvi vladi Janeza Janše.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Ko je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija v »zadevi Kangler«, ki naj bi preiskovala politično odgovornost policistov ter sodnikov in tožilcev, sodelujočih v kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja, so se na vrhovnem sodišču in vrhovnem tožilstvu obrnili na ustavno sodišče. To je do končne odločitve začasno zadržalo delo komisije, kolikor se nanaša na tožilce in sodnike.
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Že pred več kot mesecem, ko je evropska komisija pozvala države članice EU, naj sprejmejo vsaj nekaj begunskih otrok brez spremstva, ki so ujeti na turško-grški meji in grških otokih, je vladi pisala strokovnjakinja za duševno zdravje otrok, humanitarna delavka, ki je tudi sama med drugo svetovno vojno doživela grozote, katerih žrtve so bili otroci, Anica Mikuš Kos.
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Čeprav pravna podlaga za uporabo električnih paralizatorjev za policiste obstaja že skoraj tri leta, policisti tega novega prisilnega sredstva, orožja, doslej niso uporabljali, ker naj bi se najprej odpravili vsi dvomi in pomisleki v zvezi z njim. Zdaj, ko imajo policisti nalogo spremljati morebitno gibanje ljudi zunaj meja glavnega mesta ter omejitve nakupovanja za upokojence v trgovinah, pomislekov ni več. Morda gre za naključje, a v vsakem primeru bodo policisti odslej za pasom nosili še eno orožje.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Ubrano zvonjenje in zbledeli spomini
Cerkev svetega Urha stoji na istoimenskem griču nad Dobrunjami na jugovzhodnih obronkih Ljubljanske kotline. Tam je bila med drugo svetovno vojno ena izmed najzloglasnejših domobranskih postojank, na kar opozarjajo spominske plošče, od katerih pa je ena pred časom izginila. Tudi če bi bila za vedno odstranjena ali celo uničena, ne bi bilo nič nenavadnega. Spominska znamenja na Sv. Urhu, ki opozarjajo na domobranska grozodejstva, so vse od osamosvojitve redna tarča »domoljubnega« vandalizma.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Družba
Zmaga sovražnikov skupnosti LGBT
Na sobotnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je zmagala opozicijska stranka Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (Olano). Dobila je 25 odstotkov glasov in porazila doslej vladajočo socialdemokratsko stranko Smer. Olano se razglaša za desnosredinsko stranko, a številna stališča – recimo glede migracij, splava in pravic skupnosti LGBT – jo uvrščajo daleč od sredine.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Da bi ohranili ideale, jih prodajamo
Zmernejša evropska politika se že desetletje ukvarja s tem, kako bi preprečila dokončen vzpon skrajne desnice. V zameno za to pa se je, paradoksalno, pripravljena odreči vedno številnejšim idealom, glavnim postulatom demokracije. Recimo idealom o solidarnosti do beguncev. In temeljnim demokratičnim idealom nasploh – s finančno podporo nedemokratičnemu turškemu vladajočemu režimu. Tega z Evropo najtesneje povezujejo prav begunci, milijoni beguncev iz Sirije, ki jih je v skladu z dogovorom z Evropsko unijo Turčija zadrževala na svojem ozemlju. Ne zadržuje jih več. Pred dnevi je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan beguncem sporočil, naj se odpravijo v Evropo. In so se.
-
Na Nizozemskem je sodišče prepovedalo rabo računalniškega programa, nekakšne umetne inteligence za lovljenje prejemnikov socialnih prejemkov, ki naj bi bili izkoriščali sistem. Računalniški program oziroma algoritem, ki ga uporabljajo nizozemske socialne službe, na podlagi različnih parametrov in preteklih izkušenj izračuna verjetnost, da nekdo zlorablja sistem socialne pomoči. Tiste, pri katerih je verjetnost večja, potem država obišče in preveri. Ne, ne gre za to, da bi država sumila, da nekdo zlorablja socialni sistem, in potem opravila nadzor. To stori, ker je algoritem izračunal, kateri upravičenci so »verjetnejši« kršitelji od drugih.
-
Evropsko sodišče za človekove pravice je na primeru Španije odločilo, da smejo evropske države migrante (torej tudi begunce) pod določenimi pogoji brez individualne obravnave, torej prisilno, vračati v tretje države. Na prvi pogled se zdi, kot da je razvrednotilo najosnovnejše mednarodne postulate azilnega prava, po katerih ima vsak pravico vložiti prošnjo za azil in pravico, da o tej prošnji država, v kateri je bila vložena, odloči glede na specifične okoliščine primera.
-
Predsednik sprejel paravojaško enoto
Predsednik republike Borut Pahor je na kulturni praznik pripravil vsakoletni dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti ga je obiskala »četa« Štajerske varde ali Slovenske varde. Štela je približno 30 posameznikov in posameznic. Besedo četa uporabljamo namenoma, šlo je za uniformirano enoto v maskirnih uniformah z našitimi karantanskimi panterji in slovenskimi zastavami …
-
Zvjezdan Radonjić je tisti sodnik, ki je v izreku oprostilne sodbe za Milka Noviča opozoril, da nanj pritiskajo vrhovi pravosodja. Ti naj bi bili pod vplivom neformalnih centrov moči, med drugim tudi (nedokazane) mednarodne tajne združbe »Iluminati«. Je tudi tisti sodnik, ki je filozofa in medijskega kritika dr. Borisa Vezjaka označil za retardiranca, ker si je drznil komentirati njegov nastop na nacionalni televiziji pri desničarskem propagandistu Jožetu Možini.
-
Banke ne odpirajo bančnih računov beguncem?
Da so kljub številnim zakonskim zavezam o enakosti in prepovedim diskriminacije ljudje s priznano mednarodno zaščito, zlasti prosilci za azil, na vsakem koraku diskriminirani, je žalostna resnica. Oteženo jim je reševanje stanovanjskega problema, dostop na trg dela … Predpogoj za slednje in za marsikaj drugega je tudi bančni račun, prek katerega ljudje plačujemo račune, prejemamo socialne transferje in seveda tudi plačilo za delo. Pred časom so na Slovenski filantropiji opozorili, da se je med bankami razširila zaskrbljujoča praksa: prosilcem za azil in celo posameznikom s statusom begunca nočejo odpreti računa ali pa jim ga celo brez obrazložitve zaprejo.
-
ZDA so največja grožnja svetovnemu miru
V sedanjih mednarodnih geopolitičnih razmerah, ko se je ameriški predsednik Donald Trump odločil z vojaško eskalacijo ameriško-iranskega spora domačim volivcem pokazati »odločnost«, je zanimivo vprašanje, kdo je po mnenju ljudi ta hip največja grožnja svetovnemu miru.
-
Je poslanec last politične stranke?
Zvonko Lah danes ni več poslanec v državnem zboru. Nekoč je bil. Leta 2008 je bil izvoljen na kandidatni listi SDS. Leta kasneje je, domnevno zaradi nestrinjanja s politiko stranke, prestopil v NSi. SDS je tedaj od njega zahtevala vrnitev mandata, čeprav je bilo to v nasprotju z ustavo, in tudi vrnitev stroškov izvolitve. To je kasneje zahtevala s tožbo, od njega je terjala 8000 evrov. Na prvi pogled bizarna tožba je te dni dobila pravnomočni epilog na sodišču. SDS se je pohvalila, da ji mora v skladu z odločitvijo sodišča nekdanji poslanec vrniti 5000 evrov stroškov in obresti. Enaka usoda zdaj skoraj zagotovo čaka Andreja Čuša, nekdanjega poslanca SDS, ki je zapustil stranko in se je, kakor Lah, zaradi tožbe te znašel na sodišču.
