Peter Petrovčič
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Politika
»Danes je Švedska svetovna prestolnica posilstev, ker so šli skozi desetletja uvažati, ne samo ilegalne, migrante s področja radikalnega islama, ki imajo popolnoma druge predstave. To so ljudje, ki so drugače vzgojeni, ki imajo druge vrednote, ki pač v Evropo ne sodijo. To je treba zelo jasno povedati,« je tako kot ničkolikokrat doslej v državnem zboru vpil poslanec SDS Branko Grims.
-
Konec lanskega leta je po istoimenski knjigi nastal igrani dokumentarni film V imenu resnice, v katerem Barbara Furjan predstavlja ozadje smrti brata Blaža, ki je po uradnih podatkih leta 1997 štiri dni pred koncem služenja vojaškega roka v vojašnici napravil samomor. Furjanova se že 20 let trudi dokazati, da je bil brat umorjen, v njegov umor pa domnevno vpleteni posamezniki oziroma paravojaške strukture blizu Janezu Janši. Trije od teh zdaj tožijo nastopajoče v dokumentarcu, ki so v izjavah namigovali na to.
-
Ker je novinar Večera Uroš Esih pisal o posojilu, ki ga je SDS v nasprotju z zakonom najela pri fizični osebi Dijani Đuđić iz Prijedora v BiH, je bil deležen diskvalifikacij in žalitev. A nestrpni zapisi na družabnih omrežjih, ki prihajajo z bolj ali manj obskurnih profilov oziroma od posameznikov, ki jih uporabljajo, niso nič nenavadnega. Drugače je, če žaljive zapise objavljajo politiki, še posebej eden izmed najbolj dejavnih tviterašev med njimi, predsednik SDS Janez Janša.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Družba
»Uresničevanje verske svobode v slovenskih javnih šolah je mogoče le s pomočjo lažnih zdravniških spričeval,« se glasi naslov članka v eni od izdaj revije Pravna praksa, v katerem je avtor povzel predavanje dr. Mateja Avblja. Na predavanju, ki je potekalo na Pravni fakulteti v Ljubljani tik pred tradicionalno Rdečo mašo (s to katoliški pravniki prosijo boga za pomoč pri svojem delu), je Avbelj sicer govoril na splošno o svobodi vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru. Na neprimerno sedanjo ustavno ureditev in tudi interpretacijo ustave, kakršno ponuja ustavno sodišče v tem delu, pa je nakazal s primerom šolske prehrane.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Sirski begunec Ahmad Šami, ki ga želi ministrstvo za notranje zadeve deportirati na Hrvaško, je postal »obraz nezakonitega migranta«, s katerim manipulira politična desnica.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Slovenija je res izgubila kompas
V zadnjih šestih letih in pol je iz Sirije zbežalo več kot pet milijonov ljudi. Bežijo, ker ves ta čas tam divja kaotična vojna med vladajočim režimom ter različnimi uporniškimi skupinami z različnimi motivi in interesi, v kateri je umrlo že skoraj pol milijona ljudi, od tega več kot sto tisoč civilistov. Gre za največjo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni. Približno polovica vseh beguncev, ki v zadnjih letih prihajajo v Evropo, je iz Sirije.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Za Ahmada gre. A še zdaleč ne zgolj zanj.
V torek malo pred enajsto dopoldne je sirski begunec Ahmad Šami v solzah stopil iz poslopja državnega zbora. Bile so solze sreče, ker je bil postopek njegove deportacije na Hrvaško (začasno) ustavljen. Tako, kot je bil nekoč na begu iz rodne dežele, je bil tisto dopoldne »na begu« pred slovensko policijo, v državnem zboru se je nekaj ur skrival v poslanski pisarni SD.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Pred dnevi so se na protestu pred vladno palačo in parlamentom sploh prvič v zgodovini zbrali Romi. Predvajala se je romska glasba, brale so se romske pesmi, romski voditelji pa so nagovorili politike in jim sporočili, da tako ne morejo več naprej. Od njih so zahtevali sistemske rešitve in angažma države pri reševanju najhujših težav, s katerimi se spoprijemajo Romi – to je življenje brez pitne vode in elektrike ter dostopa do izobrazbe in dela. Sistemske rešitve, pravijo, morajo nadomestiti dolgoletno stanje zgolj parcialnih lepotnih popravkov, ki so povsem odvisni od volje posamezne lokalne oblasti, državna oblast pa izdaja zgolj odločbe o rušenju (nelegalnih) romskih domov.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Miran Stanko, župan občine Krško
V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Tisti, ki mu je država naredila krivico, kršila njegove človekove pravice, si zasluži odškodnino. Prav je tako. Še posebej, kadar gre za neupravičeno omejitev svobode gibanja, pripor, zapor.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik
Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Politika
Bi oddali stanovanje osebi z mednarodno zaščito?
Pri iskanju najemniškega stanovanja so nekatere skupine ljudi brez dvoma deprivilegirane. Jasno je, da pripadniki romske manjšine zelo težko najamejo (ali kupijo) stanovanje ali hišo zunaj romskega naselja. Posebej težko stanovanje najamejo matere samohranilke, in sicer, kar je absurdno, ker jih zakon do določene mere ščiti pred izselitvijo oziroma odpovedjo najemne pogodbe. Ljudi, ki bi bili pripravljeni oddati stanovanje beguncem, pa je še manj kot tistih, ki so ga pripravljeni oddati prej omenjenim.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
»Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti,« je pred dnevi dejal predsednik republike Borut Pahor, ki se poteguje za še en mandat na čelu države.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
V službi varuh človekovih pravic, v prostem času šovinist
Vlada je nekdanjemu ustavnemu in evropskemu sodniku Boštjanu M. Zupančiču odrekla poprej že podeljeno podporo k kandidaturi za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice, in sicer zaradi njegovih spornih izjav glede enakopravnosti spolov in pravice do splava oz. pravic žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Politika
Ko je predsedniški kandidat Andrej Rozman Roza začel zbirati podpise za kandidaturo, ki bi mu dejansko omogočili kandidiranje za predsedniški položaj, je med drugim navedel tudi Janeza Janšo oziroma njegov prispevek v Problemih iz leta 1987.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
V eni izmed nedavnih številk revije Reporter je bil objavljen intervju z Radom Pezdirjem, ekonomistom, ki se je v zadnjih letih lotil zgodovinarskega dela oziroma preučevanja polpretekle zgodovine, točneje skrivnosti Udbe.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Družba
»Na-na-naturist je odvrgel figov list … po vsem telesu rjav, tak je naturist taprav …« je v pesmi Naturist na Melodijah morja in sonca daljnega leta 1983 prepevala glasbena skupina 12. nadstropje. Pred dnevi, 35 let kasneje, pa so nudisti na divji plaži med Fieso in Piranom dobili obisk policistov. Ti so eni osebi izrekli opomin zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju.
-
24. 8. 2017 | Politika
Sodišče v Velenju je zavrnilo pritožbo Janeza Janše na odločitev, da v zadevi Mojca Pašek Šetinc proti Janezu Janši ne bo ponovno odločalo in s tem potrdilo sodbo, po kateri mora Janša tožnici izplačati 6000 evrov odškodnine, ker jo je (skupaj z še eno novinarko TV Slovenija Evgenijo Carl) označil za odsluženo prostitutko.
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
Pred osmimi leti je tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik v poročilu za leto 2008 napisala, da bo treba veliko odločneje omejiti in sankcionirati sovražni govor, ki ga je čedalje več. Kot krivca za odsotnost pregona kaznivih dejanj sovražnega govora je navedla tožilstvo.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
Koncu se bliža še eden izmed sodnih postopkov zoper predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo. Velenjsko okrajno sodišče je zavrnilo njegov predlog, da se razveljavi sodba, s katero je bil zaradi žaljenja novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl obsojen na plačilo 6000 evrov odškodnine.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Novi generalni državni tožilec Drago Šketa je držal obljubo, da bo pri kadrovanju na vrhovnem tožilstvu po novem zapihalo nekaj svežega vetra. A vsaj pri eni kadrovski menjavi se zdi, kot da smo se premaknili pet in več let v preteklost, ko je vrhovno državno tožilstvo še vodila Barbara Brezigar.
-
10. 7. 2017 | Politika
"Nobena država ni tako bogata, da bi lahko financirala dovolj sodnikov, ki bi rešili vse prepire"
V posebni Mladinini izdaji Intervju 2017, ki je že naprodaj, smo se pogovarjali tudi s predsednico ustavnega sodišča Jadranko Sovdat. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Ko so policisti na nedavni prireditvi Svetlane Makarovič na Kongresnem trgu v Ljubljani skrbeli za varnost, je bilo moč na uniformah nekaterih predstavnikov specialne enote opaziti smrtno glavo oziroma lobanjo, pa tudi slovensko zastavo v nenavadni, črno-beli izvedbi. Gre za smrtno glavo, logotip stripovskega antijunaka Punisherja, ki brez postavljanja vprašanj, sojenja in po lastni presoji pobija domnevne zločince. Čemu se je Punisher znašel na prsih slovenskih policistov, ki naj bi počeli prav nasprotno – kršitelje zakonov in tudi vse druge obravnavali v skladu z jasnimi pravili, ki jih postavlja zakon?
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Jadranka Sovdat živi, diha in je ustavno pravo. Na ustavnem sodišču je že več kot dvajset let. Zdaj je približno na polovici triletnega mandata predsedovanja ustavnemu sodišču ter le še leto in pol oddaljena od izteka mandata ustavne sodnice. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše. Sovdatova, ki je nasledila dr. Cirila Ribičiča, z njim nekako deli tudi usodo, in sicer usodo sodnika, ki se v boju za obrambo, krepitev in zagotavljanje človekovih pravic znajde v manjšini. To se ji je samo v zadnjih letih zgodilo glede zakona o obrambi, ki je vojski podelil policijska pooblastila za nadzor nad begunci, pa v obeh primerih odločanja o pravicah istospolnih oseb in tudi v zadevi Grims proti Mladini.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Nekateri evropski poslanci so dejavnejši od drugih. Nekateri se zavzemajo za trajnostni razvoj in jih zanimajo odgovori na težavna vprašanja prihodnosti, kot je recimo vprašanje varovanja okolja ali sobivanja v evropskem in širšem prostoru, drugi dajejo prednost drugim temam. Pri slovenskih evropskih poslancih ni nič drugače. Milana Zvera zanimajo (tudi) druge reči.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Politika
Odškodninske tožbe SDS zoper poslance, ki so zapustili stranko
V sredo se je na novomeškem okrajnem sodišču začelo sojenje v zadevi SDS proti poslancu Zvonku Lahu, v kateri tega njegova bivša politična stranka toži za povrnitev stroškov za izvolitev, potem ko je izstopil iz poslanske skupine oziroma prestopil v poslansko skupino NSi.
-
2. 6. 2017 | Mladina 22 | Družba
Brisanje imen z domobranskih spomenikov
Šestega aprila pred tremi leti, na obletnico napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo, so v Grahovem pri Cerknici odkrili nov, impresiven spomenik domobrancem. Po pisanju časnika Dnevnik pa bo Nova slovenska zaveza, društvo za ohranjanje spomina na domobranstvo, ki je dala spomenik postaviti, morala v skladu s pravnomočno odločitvijo višjega sodišča z njega zbrisati ime enega od »domobrancev«.
-
26. 5. 2017 | Mladina 21 | Družba
Milijoni (evrov in delovnih ur) za nekaj džojntov
Britanski liberalni demokrati so izračunali, da je britanska policija leta 2015 obravnavala skoraj 90 tisoč prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, in za to porabila več kot milijon delovnih ur in 31 milijonov funtov. Ker gre za neučinkovito porabljen denar in delo policije, ki bi se namesto s konopljo lahko ukvarjala s pravimi težavami, predlagajo legalizacijo konoplje.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Politika
Drago Šketa, novi generalni državni tožilec
Od dosedanjih generalnih državnih tožilcev je Drago Šketa v mnogočem drugačen. Je precej mlajši. Je precej manj politično profiliran od svojih predhodnic in predhodnikov, ki so bili včasih celo vidni predstavniki političnih strank. In zdi se, da bo tožilstvo pod njegovim vodstvom tudi bolj odprto javnosti, kot je bilo doslej. Za petletni mandat, ki ga bo prevzel v začetku prihodnjega meseca, si je poleg večne prioritete uspešnejšega pregona gospodarskega in bančnega kriminala ter korupcije zastavil tudi nekatere skorajda pozabljene ideale, recimo pravice delavcev. Kot osnovno zavezo pa si je kljub vsemu postavil dvig ugleda pravosodja kot celote, ki je, tega se zaveda, žal najbolj odvisen od obsodilnih sodb v najodmevnejših primerih.
