Urša Marn

  • Urša Marn

    10. 8. 2012  |  Mladina 32  |  Ekonomija

    Voda v grlu

     Kriza evroobmočja je na vrhuncu, zato lahko državo vsaka nespretna izjava vodilnih politikov drago stane. Napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati mednarodno pomoč, če se bodo negativni trendi nadaljevali, bo našo državo stala vsaj 1,2 milijona evrov. Toliko dodatnih obresti bo namreč Slovenija morala odplačati za na novo izdane zakladne menice. »Stroški so še višji, če upoštevamo, da so se finančni trgi nemudoma odzvali tudi z zvišanjem zahtevanega donosa na desetletne obveznice. K temu pa je treba dodati še širše in težje merljive stroške, kot so ustvarjanje negativnega razpoloženja med mednarodnimi investitorji, ki se bodo še bolj izogibali naložbam v Sloveniji,« pravi ekonomist dr. Jože P. Damijan, ki se je lotil izračuna stroškov te škodljive Janševe izjave.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Ekonomija

    Jože P. Damijan: »Po varčevalni ihti smo najbolj zvesti učenci Nemčije.«

    Prof. dr. Jože P. Damijan je ekonomist brez dlake na jeziku, zaradi česar ima vsaj toliko gorečih nasprotnikov kot privržencev. Podobno kot njegov vzornik, ameriški nobelovec Paul Krugman. »Imam vse njegove knjige,« pravi. In doda: »Iz Krugmana sem doktoriral.« Bivši sodelavec Janeza Janše je danes eden izmed njegovih najostrejših kritikov. Meni, da je vladna varčevalna naglica zgrešena in da se mora država v krizi zadolževati za pametne infrastrukturne projekte, zato da gospodarstvo čim prej izvleče iz recesije.

  • Urša Marn

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Politika

    Janšev kretničar

    »Manj je človek sposoben, bolj bo zainteresiran za vstop v svet trgovanja z uslugami. Počasi bomo tako vse izstopajoče funkcije napolnili s kilavimi, a zvestimi,« v kolumni o škodljivem poveličevanju amaterizma piše Miha Mazzini. Še svež dokaz te akutne, značilno slovenske bolezni je imenovanje Petra Ješovnika za v. d. člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Na to funkcijo je bil imenovan namesto krivdno razrešenega Marka Goloba, človeka, ki pravi, da je agencija »motnja v okolju, kjer se prevzemanje nadzora nad državnimi družbami in posledično plenjenje razumeta kot samoumevna pravica vladajoče koalicije«.

  • Urša Marn

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Ekonomija

    Čudna so pota Gospodova

    Projekt stanovanjske soseske Brdo v Ljubljani z več kot 600 stanovanji, ki ga financira državni stanovanjski sklad, se vleče že skoraj desetletje. V tem času so se zamenjali direktorji in nadzorniki sklada, v stečaj je šlo podjetje GPG, ki je naselje gradilo, porabljenih je bilo več kot sto milijonov evrov javnega denarja, projekt pa še vedno ni končan. Kolikšna bo cena kvadratnega metra stanovanj, ni znano. Edina spodbudna novica je, da se bo projekt po daljšem zastoju znova nadaljeval. Na razpis sklada za dokončanje soseske se je prijavilo osem podjetij, izbrali pa so ponudbo Imosa, ker je bila najugodnejša.

  • Urša Marn

    20. 7. 2012  |  Mladina 29  |  Politika

    Seveda to pomeni razpad EU

    Ne preveč resna, čeprav bi bila to, gledano povsem ekonomsko, pravzaprav normalna posledica zdajšnjih primanjkljajev in presežkov med državami znotraj denarne unije. Države s plačilnobilančnimi presežki so bile pred uvedbo evra dejansko del denarnega območja nemške marke. Francija ne sodi zraven, a je velika in politično pomembna. Če med letoma 2005 in 2008 ne bi hazardirali in zapravili deset milijard evrov, bi v to bolj spadala Slovenija. Seveda to pomeni razpad EU, ustvarjanje šibkega evra pa je nesmisel.

  • Urša Marn

    20. 7. 2012  |  Mladina 29  |  Politika

    Odštevanje za evro

    V kapitalizmu je posel mogoče narediti iz česarkoli, celo iz tako resne zadeve, kot je razpad evroobmočja. Novembra lani je britanski poslovnež lord Simon Wolfson, vodja uspešnega tekstilnega podjetja Next, razpisal natečaj za najboljši načrt izstopa držav članic iz evroobmočja. Zmagal je predlog londonskega ekonomista Rogerja Bootla in njegove ekipe v Capital Economics. Nagrada? 250 tisoč funtov. Bootle v praktičnem vodniku državam svetuje, kako ravnati, da bo izstop čim manj boleč.

  • Urša Marn

    13. 7. 2012  |  Mladina 28  |  Družba

    Tomaž Novljan:  »Svetloba na naše vedenje vpliva bolj, kot se zavedamo«

    Doc. dr. Tomaž Novljan je predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter gostujoči predavatelj na Visoki šoli za dizajn in na Fakulteti za arhitekturo v Barceloni.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    6. 7. 2012  |  Mladina 27  |  Ekonomija

    Božo Jašovič: »NLB sploh ni v tako slabem stanju, kot prikazujejo mediji«

    Svetovalci, ki so izvajali skrbni pregled največje banke v državi, so končali delo. Rezultati skrbnega pregleda bodo razkrili, kakšno je dejansko stanje v banki in koliko dodatnega kapitala bi potrebovala, če bi se uresničili različni črni scenariji. Za zdaj kaže, da bo dokapitalizacija zadoščala, a časi so zelo negotovi. Ob nadaljevanju težav evroobmočja in stagnaciji slovenskega gospodarstva ter nižanju bonitetnih ocen držav bo NLB potrebovala bistveno več kapitala, kot ga je dobila z zadnjo državno injekcijo. Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič je za zdaj optimističen. Res pa je, da se mu s težavami NLB kmalu ne bo več treba ukvarjati, saj bo imenovana nova uprava.

  • Urša Marn  |  foto: Profimedia

    29. 6. 2012  |  Mladina 26  |  Družba

    Hitenje v prepad

    Vse bolj se dozdeva, da vlada deluje v skladu z doktrino šoka, kot jo je opisala Naomi Klein v svoji knjigi. Zaradi kriznih razmer si dovoljuje marsikaj, predvsem pa želi čim hitreje spremeniti zakonodajo. Zakonske spremembe obravnava po nujnem postopku, z argumentacijo, »da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«, pri tem pa ob strani pušča malenkosti, kot je sodelovanje stroke ali javnosti, in vso tisto dolgotrajno demokracijo. Tipičen primer je zakonodaja o urejanju prostora in graditvi objektov.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    29. 6. 2012  |  Mladina 26  |  Ekonomija

    Janez Šušteršič: »Zanima me, kaj bo naredila ta vlada, ne pa, kaj je kdo miniral v preteklosti.«

    Minister za finance, ekonomist dr. Janez Šušteršič, se zaveda, da si z radikalnim rezanjem javne porabe ni mogoče pridobiti naklonjenosti javnosti. Vendar trdi, da je to edina rešitev, saj bi Slovenija v nasprotnem primeru morda morala zaprositi za mednarodno pomoč. Pretiravanje ali resnica? Pravzaprav niti ni pomembno. Vlada je na koncu dosegla svoje. Vprašanje je le, za kakšno ceno.

  • Urša Marn

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Svet

    Ni vse zlato, kar reče nobelovec

    Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman velja za najpomembnejšega političnega kolumnista v Ameriki. V svojih stališčih je neposreden, oster kot britev in tako rekoč nezmotljiv, zato si ga malo kdo drzne javno pokritizirati ali celo postaviti na laž. Lahko si torej predstavljamo, kolikšen šok je bil frontalni napad na ekonomista, ki si ga je privoščil estonski predsednik Toomas Ilves. Krugmanu je prek tviterja očital, da piše o stvareh, o katerih nič ne ve, pri čemer je celo vzvišen, aroganten in pokroviteljski.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Politika

    Uzakonitev kaosa

    Vsak, ki je kadarkoli skušal pridobiti gradbeno dovoljenje, ve, kako dolg in drag je ta postopek. Namera vlade, da s spremembo zakona o graditvi objektov postopek skrajša in poceni, je zato dobrodošla. A vse ima svoje meje. Eno je poenostavitev postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, da se tako hitreje zaženejo projekti domačih in zlasti tujih investitorjev, nekaj povsem drugega pa radikalna legalizacija črnih gradenj, nekakšen državni odpustek vsem, ki so si hiše zgradili, jih prenovili, nadzidali ali dozidali brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim, dobro ve-

  • Urša Marn

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Politika

    Z dežja pod kap

    Na ministrstvu, ki ga vodi Zvonko Černač, so v tajnosti pripravili osnutek spremembe zakona o graditvi objektov, ki poleg radikalne legalizacije črnih gradenj prinaša še eno skrb zbujajočo novost: iz zakona so v celoti črtali določila o javnih arhitekturnih natečajih.

  • Urša Marn

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Politika

    Konec ali šele začetek agonije?

    Po večmesečni agoniji bo stečaj gradbenega podjetja Primorje, sodišču ga je predlagal stavkovni odbor, gotovo pomenil olajšanje za delavce. Spomnimo se samo, kako so zaradi zavlačevanja s stečajem trpeli delavci Vegrada. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za državo oziroma za domači gradbeni sektor.

  • Urša Marn

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Zasilni izhod

    »Prepričan sem, da je območje evra še mogoče rešiti, vendar pod pogojem, da dovolimo ustrezen odmerek protekcionizma,« je v nedavnem intervjuju dejal francoski zgodovinar in politolog Emmanuel Todd. »Protekcionizem bi Evropo lahko obvaroval pred poceni izvozom in selitvijo delovnih mest v države z nizkimi plačami zunaj EU, ohranjal bi notranje povpraševanje in s tem hkrati krepil evropsko solidarnost. Poleg tega bi pomiril tleče spore.« Jasno je, da si s to izjavo ni prislužil aplavza tržnih fundamentalistov, ki prevladujejo v evropski politični in ekonomski eliti.

  • Urša Marn

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Ekonomija

    Zadnje dejanje

    »Izstop Grčije za evroobmočje sploh ni usoden. Za takšnega so ga prikazovali, da so lahko z razpršitvijo terjatev na vse članice evroobmočja zaščitili svoje banke in zmanjšali svoje izgube. Res pa je, da bi se z izstopom zrušil simbol, o katerem še pred nekaj leti ni bilo dostojno dvomiti. Evro je bil nekakšno evropsko ’bratstvo in enotnost’,« pravi ekonomist dr. Jože Mencinger. Toda, prav spoznanje, da članstvo v evroobmočju ni več ’sveto’, je za preostale članice denarne unije lahko tvegano. »Ker evroobmočje na fiskalni strani še vedno nima dovolj kredibilnega mehanizma, ki bi investitorje prepričal, da smo dejansko skupaj v ’dobrem in slabem’, bi to lahko povzročilo permanentne špekulacije proti šibkejšim državam članicam.

  • Urša Marn

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Ekonomija

    Udarec stanovanjski politiki

    V želji po hitrem in pravičnem uravnoteženju javnih financ bo vlada 1. junija uvedla nepremičninski davek, s katerim bo krepko obdavčila vse tiste, katerih skupno nepremično premoženje je vrednejše od milijona evrov. Obdavčitev naj bi bila začasna, saj naj bi veljala samo dve leti in pol. Vlada namreč računa, da bo Slovenija do takrat iz najhujšega in zato ta posebni davek ne bo več potreben. Seveda pa nihče ne more z gotovostjo napovedati, kakšno bo stanje naših javnih financ ob koncu leta 2014. Možno je tudi, da bo davek ostal bistveno dlje, kot je predvideno. To sicer ne bi bilo problematično, če bi se s tem davkom dejansko obdavčil luksuz. A kot kaže zdaj, bo šlo zgolj za prelaganje javnega denarja iz ene vreče v drugo, kar ne bo bistveno pripomoglo k uravnoteženju javnih financ, bo pa krepko prizadelo stanovanjsko politiko. Bogati se bodo plačilu tega davka izognili tako, da bodo nepremičnine porazdelili med pravne in fizične osebe in bodo tako pod mejo obdavčitve, opozarja ekonomistka dr. Andreja Cirman.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Politika

    Alenka Bratušek: "Pomembno je, za kakšne namene se država zadolžuje. Če se zadolžuje za investicije, to ni nujno slabo."

    Mag. Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in nekdanja direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance, o učinkih t. i. megavarčevalnega zakona in ogromni luknji v rebalansu državnega proračuna

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Ekonomija

    Dr. Dušan Mramor: "Najslabše bi bilo, če bi DDV dvignili zato, da bi lahko še naprej nemoteno trošili."

    Prof. dr. Dušan Mramor je nekdanji minister za finance, zdaj pa dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Čeprav se z delovanjem visokega šolstva in znanosti ter z javnimi financami poglobljeno ukvarja že skoraj dvajset let, ne najde nobenih argumentov za drastično krčenje proračunskih sredstev za šolstvo in znanost. Ironija je, da se zaradi vladnega varčevalnega načrta na področju izobraževanja in znanosti proračunski primanjkljaj ne bo zmanjšal, prav tako pa se ne bo zmanjšalo zadolževanje države. Razen če ni morda v ozadju načrt vlade, da javne zavode spravi na kolena in jih nadomesti z zasebnimi. V to smer je šla že prva Janševa vlada.

  • Urša Marn

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Politika

    Univerza: Arogantna manipulacija

    Predsednik vlade Janez Janša v javnosti skuša ustvariti vtis, da večina ljudi v akademskih krogih lenari. V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je dejal, da delovni teden univerzitetnih profesorjev obsega šest delovnih ur. Gre za zavajanje.

  • Urša Marn

    29. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Politika

    Turk-izmi

    Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk vedno znova dokazuje, da hitreje govori, kot misli. Še svež primer je njegov slavnostni govor ob podelitvi Plečnikovih odličij, osrednjih priznanj za vrhunske stvaritve na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc in arhiv podjetja Lumar

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Perfekcionist, obseden z detajlom

    Oče je v tej panogi začel že kot direktor Marlesa, v začetku 90. let pa je s partnerji ustanovil svoje podjetje. Pot je bila turbulentna vse do leta 2003, ko smo se odločili, da podjetje spremenimo v družinsko, ker smo spoznali, da le tako lahko uresničimo zastavljene cilje. Energijsko varčna gradnja pred 20 leti res ni bila prodajni hit, govoriti o njej je bilo približno tako, kot bi Eskimu prodajal sladoled. Energija je bila v tistih časih skoraj zastonj. Iskani sta bili predvsem hitrost gradnje in cenovna učinkovitost. Šele v zadnjih petih letih je energijsko varčna gradnja postala naša konkurenčna prednost. S prihodom krize še toliko bolj.

  • Urša Marn

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Adam Ondra, plezalec

    V avli Cankarjevega doma se presedam in živčno pogledujem na uro. Zamuja. S starši in dekletom je na večerji. Ko se po dobri uri zamude končno pojavi, mu že od daleč požugam s prstom. Navihano se mi zasmeji. Saj, kdo bi mu zameril. Za njim je naporno plezanje v zahtevnih smereh Kotečnika, največjega slovenskega plezališča, ki se skriva v gozdovih nad Libojami. Na prvi pogled deluje plah. Dolg je in suh. Pri višini 1,80 metra ima komaj 60 kilogramov. »Saj vem, kaj si misliš. Ampak še nikoli nisem bil na dieti! Na srečo imam zelo dobro presnovo in lahko jem, kolikor hočem. No ja, hamburgerjem in ocvrtemu krompirčku se izogibam. Jem zdravo hrano in nikoli se ne stradam,« pove v skoraj brezhibni angleščini.

  • Urša Marn

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Politika

    Brezplačni učbeniki: Kdo je tu nor?

    Zdi se logično, da bi bile šolske oblasti vesele brezplačnega učbenika, posebej še, če ga napišejo ugledni strokovnjaki. Pa ni tako. Agonija z brezplačnim učbenikom za naravoslovje za šesti razred osnovne šole se vleče že sedem mesecev, učbenik pa še vedno ni potrjen kot uradno gradivo. Zanimivo je, da je bil v tem času potrjen konkurenčen in plačljiv učbenik za naravoslovje, ki ga je izdala založba DZS, čeprav bi bil poceni ali celo brezplačen učbenik v času krize in krčenja šolskih financ zelo dobrodošel.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    20. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Ekonomija

    Jože Mencinger: "Če denimo Milan Kučan ne bo umrl, vlada ne bo mogla privarčevati pri državnih pogrebih."

    Dr. Jože Mencinger je eden najbolj samosvojih ekonomistov. Trn v peti zagovornikom neoliberalne ideologije, ki se servilno priklanjajo prostemu trgu in fleksibilni delovni sili in ki hrepenijo po višji in še višji rasti. Čeprav je pogosto tarča ostrih napadov tistih, ki se z njegovim mnenjem ne strinjajo, se sčasoma praviloma izkaže, da ima prav in da je njegovim nasvetom pametno prisluhniti.

  • Urša Marn

    20. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Ekonomija

    Vagon brez tirov

    Vlada zaradi varčevalne mrzlice pospešeno ukinja dobro delujoče in potrebne ustanove. Hkrati pa nič ne kaže, da namerava ukiniti stanovanjski sklad, čeprav obstaja ogromno dokazov, da so bili njegovi ukrepi večinoma napačni: ni mu uspelo poceniti stanovanj, z nepremišljenimi naložbami si je nakopičil zaloge novih stanovanj, ki jih ne more prodati, z različnimi potezami je skušal reševati nekatera potapljajoča se gradbena podjetja, ki so se znašla v težavah zaradi propadlih megalomanskih špekulativnih investicij, ima pa tudi velike težave z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti do kupcev stanovanj, ki jih prodaja.

  • Urša Marn

    20. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Politika

    Kdo živi na luni?

    Vlada Janeza Janše skuša svetu dokazati, da je z brutalnim varčevanjem, in to predvsem na račun socialne države, mogoče doseči gospodarski zagon in hiter izhod iz krize. Sindikatom javnega sektorja, ki so se takšnemu načinu uprli s splošno stavko, največjo v zgodovini samostojne Slovenije, saj je v njej sodelovalo kar okoli sto tisoč javnih uslužbencev, premier očita nerazumevanje razmer. Še več, očita jim, da živijo na luni.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    13. 4. 2012  |  Mladina 15  |  Politika

    Branimir Štrukelj: »Za ohranitev socialne države se je vredno boriti, pa tudi če nas bodo lomili, lomili, lomili.«

    Branimir Štrukelj je izkušen sindikalist. Že petnajst let je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, največjega sindikata v javnem sektorju, obenem pa predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Po izobrazbi je zgodovinar, po prepričanju pa levičar. Socialna država je zanj svetinja in »daleč največji prispevek Evrope k civilizaciji«, za katerega se je pripravljen boriti do konca. Če bo treba, tudi z referendumom o varčevalnih ukrepih, ki jih za uravnoteženje javnih financ predlaga vlada.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    6. 4. 2012  |  Mladina 14  |  Ekonomija

    Stanislava Zadravec Caprirolo: "Samo z zapisom zlatega pravila v ustavo si kredibilnosti ne bomo povrnili. Štejejo dejanja, ne besede."

    Stanislava Zadravec Caprirolo je viceguvernerka in članica sveta Banke Slovenije, pristojna za področje finančne stabilnosti in nadzora bančnega sistema. Pred tem je bila generalna direktorica direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance in predsednica nadzornega sveta NLB.

  • Urša Marn

    6. 4. 2012  |  Mladina 14  |  Politika

    Naprej, v srednji vek

    Kdor je živel v prepričanju, da je bila z odhodom nekdanjega ministra Janeza Drobniča za vse večne čase pokopana njegova zamisel o plačljivosti splava, se je krepko motil. Šest let po propadu slavne Drobničeve strategije za zvišanje rodnosti so zamisel obudili zagovorniki katoliških družinskih vrednot.