Urša Marn
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Ekonomija
Vladna obsesija z racionalizacijo proračunskih izdatkov je slovensko gospodarstvo spravila na kolena. Namesto da bi oživila rast, spodbudila zaposlenost, pomirila finančne trge in pocenila zadolževanje, je bil učinek prav nasproten: zadušila je rast, poglobila recesijo in povečala socialno neenakost, podražila zadolževanje, državo pa pahnila v ekonomski in politični kaos. Logično. Dolžniške krize držav ne more rešiti ostro varčevanje, temveč predvsem ukrepi monetarne politike. V minulem letu se je za koristnejšo izkazalo likvidnostno posredovanje Evropske centralne banke s triletno kreditno shemo kot pa varčevalne terapije s šokom, ki so jih izvajale evropske vlade.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Največja banka v državi NLB potrebuje novo injekcijo svežega kapitala, saj se sicer lahko zgodi, da konec letošnjega leta ne bo zadostila zahtevam Evropske bančne agencije in Banke Slovenije po kapitalski ustreznosti. Nadzorniki banke zato predlagajo dokapitalizacijo v višini 375 milijonov evrov, kar naj bi več kot zadoščalo za ublažitev težav, ki jih ima NLB zaradi hitrega povečevanja slabih terjatev. S tem bi banka precej presegla mejo devetih odstotkov zahtevanega kapitala. Vendar pa finančni minister Janez Šušteršič pravi: država denarja za dokapitalizacijo NLB nima. In ker ga nima, je po Šušteršiču edina alternativa prodaja celotnega lastniškega deleža države v NLB. Logika je absurdna.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Politika
Ta teden je Dnevnik razkril, da sta minister za delo Andrej Vizjak in vodja direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance Matej Runjak kupila delnice Telekoma Slovenije le mesec dni prej, preden je vlada na zaprtem delu seje prižgala zeleno luč za začetek postopka prodaje državnega deleža v Telekomu. Še več. Vizjak je prvi sveženj delnic kupil le dan potem, ko je vlada soglašala s predlogom Kad in Sod o dvigu dividend te družbe, kar pomeni, da je v nekaj dneh z dividendami zaslužil 1750 evrov. Logičen stavek na tem mestu bi bil: dan po razkritju zlorab informacij, ki sta jih pridobila kot državna funkcionarja, sta odstopila. A se to ni zgodilo.
-
14. 12. 2012 | Mladina 50 | Ekonomija
Največja slovenska banka, NLB, ki je v večinski lasti države, zaradi hitrega naraščanja slabih terjatev potrebuje dodatnih 375 milijonov evrov svežega kapitala. Tolikšno dokapitalizacijo lastnikom predlagajo bančni nadzorniki. Zadnje ocene kapitalske ustreznosti namreč nakazujejo, da bi se ta lahko znižala toliko, da banka ob koncu letošnjega leta ne bo izpolnjevala pričakovanj Evropske bančne agencije in Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti.
-
7. 12. 2012 | Mladina 49 | Ekonomija
»Evropa mora priznati, da ima varčevanje meje. Dodatni varčevalni ukrepi bodo družbo vodili le do zloma,« opozarja ameriški nobelovec za ekonomijo Paul Krugman.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Ekonomija
Aljoša Tomaž: »Brez kreditiranja ne bo rasti in tudi ne izhoda iz krize«
Aljoša Tomaž je skoraj trideset let delal v bančništvu, bil je tudi predsednik uprave Abanke in glavni izvršni direktor KD banke. Osem mesecev po upokojitvi se je vrnil v upravni odbor KD Group, kjer je kot glavni izvršni direktor pristojen za program finančnega in organizacijskega prestrukturiranja družbe. Opozarja, da je slaba banka bistveno dražja in manj učinkovita rešitev od neposredne kapitalske okrepitve bank, da se tujina čudi, ker smo pustili propasti ves gradbeni sektor, da bi bilo marsikatero podjetje mogoče rešiti pred stečajem, če bi bile banke in vlada manj anemične, pa tudi, da mora država ohraniti svoj stabilni finančni sistem, saj se je prav v tej krizi pokazalo, da tuje banke in podružnice tujih bank med prvimi zmanjšajo obseg kreditiranja.
-
23. 11. 2012 | Mladina 47 | Ekonomija
Katera je največja naftna družba na svetu? ExxonMobil? British Petroleum? Shell? Pravzaprav nobena od teh. Trinajst največjih energetskih družb na svetu, merjeno po zalogah nafte, ki jih obvladujejo, je v lasti in upravljanju držav. Savdski Aramco, ruski Gazprom, iranski National Iranian Oil, kitajski National Petroleum, venezuelski Petróleos, brazilski Petrobras in malezijski Petronas so vsi večji od ExxonMobila, največje izmed zasebnih multinacionalk.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Družba
Vse se je začelo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo kot krajša delavnica pod mentorstvom profesorja Tadeja Glažarja. Tema je bila oblikovanje uporabnega in udobnega stola za mlade ljudi, prebivalce manjših stanovanj in z dosegljivo ceno. »Takrat sem bil v tretjem letniku fakultete. Moj cilj je bil oblikovati čim enostavnejši stol iz čim manjšega števila elementov, da bi bil tako dostopen širokemu krogu uporabnikov in racionalen za proizvodnjo,« pravi avtor zasnove LLSTOLA, absolvent arhitekture Luka Ločičnik. »Poleg tega sem želel, da bi bil stol sestavljiv ali večnamenski, zato odločitev za dva oblikovno in dimenzijsko enaka elementa v obliki črke L.«
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Ekonomija
Zakaj prav krčenje srednjega razreda najbolj ovira zagon gospodarstva in kakšne bodo posledice prenaglega varčevanja v javnem sektorju? O tem z dr. Aleksandrom Aristovnikom, izrednim profesorjem ekonomike javnega sektorja na ljubljanski Fakulteti za upravo in mednarodne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.
-
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Politika
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine držav G20, torej 20 največjih svetovnih gospodarstev, so prišli do sklepa, da ni pametno preveč hiteti z varčevalnimi ukrepi, saj bi to ogrozilo gospodarsko rast, svetovno gospodarstvo pa potisnilo v recesijo. Do te ugotovitve so prišli, potem ko je postalo jasno, da ZDA nimajo možnosti prihodnje leto prepoloviti proračunskega primanjkljaja, ki že četrto leto zapored presega tisoč milijard dolarjev oziroma sedem odstotkov BDP-ja.
-
26. 10. 2012 | Mladina 43 | Politika
»Ne, da je bila zadolžitev pametna. Bila je nujna,« prodajo dolgoročnih državnih obveznic na ameriškem trgu komentira ekonomist dr. Mojmir Mrak. »Brez tega bi državi že konec letošnjega leta, najpozneje pa v prvih mesecih prihodnjega, zmanjkalo denarja za pokrivanje obveznosti. Likvidnost je zdaj največja težava.«
-
19. 10. 2012 | Mladina 42 | Politika
»Slovenija tone, gre dol … Slovenija je evropski bolnik … Slovenija je na robu ekonomskega kolapsa … Premier Janša je zelo stvarno ocenil dejansko stanje. Resnično smo se znašli na robu brezna… Treba bo manj krasti, in to je rešitev za proračunski primanjkljaj … Nemška različica reševanja krize, ki temelji na varčevanju in ki jo izvaja Janševa vlada, se je izkazala za edino pravilno … Samo filozofija krvi, znoja in solz lahko državo še reši pred izjemno sramoto … Če želimo zadovoljiti pričakovanja finančnih trgov, se je treba odreči retoriki o oživljanju gospodarstva in se osredotočiti le na en imperativ fiskalne politike – to je javnofinančna konsolidacija.«
-
12. 10. 2012 | Mladina 41 | Politika
Zaradi gospodarske krize in varčevanja vlade, ta je drastično zmanjšala sredstva za izobraževanje in znanost, se najbolj nadarjeni in pametni Slovenci selijo v tujino. Je beg visoko izobraženih kadrov, ki iščejo boljšo priložnost v drugih državah, mogoče preprečiti? Ali pa bi bilo pametneje razmisliti, kaj bi bilo treba spremeniti, da se bodo pripravljeni vrniti?
-
5. 10. 2012 | Mladina 40 | Ekonomija
Dr. Ivan Ribnikar je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let. Opozarja, da je odločitev za slabo banko zelo škodljiva, saj se čiščenje bančnih bilanc lahko vleče leta, državo pa bo stala nekajkrat več, kot bi jo preprosto povečanje kapitala bank, v katerih ima pomemben lastniški delež.
-
28. 9. 2012 | Mladina 39 | Kultura
O arhitekturi lahko beremo in o njej v neskončnost razpravljamo, toda zares jo občutimo šele, ko smo ji dovolj blizu. Ko se je lahko dotaknemo, ko nam jo arhitekti razložijo na kraju samem. Zato je zamisel o vsakoletnih brezplačnih vodenih ogledih nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev nič manj kot briljantna.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Ekonomija
»Ko je stanje bolnika urgentno, ko krvavi, je zdravnikova prva naloga, da mu zašije žilo, ne pa da se ukvarja s tem, ali mu bo po posegu ostala brazgotina,« vladi svetuje ekonomist Velimir Bole z Ekonomskega inštituta EIPF v Ljubljani. Reforma trga dela, s katero se vlada pospešeno ukvarja, je potrebna, a je v tem trenutku sekundarnega pomena. Bistveno bolj urgentna je zagotovitev likvidnosti proračuna. Ključna težava Slovenije namreč ni solventnost proračuna oziroma zmožnost države, da poplača svoje prihodnje obveznosti, ta je solidna. Ključna težava je likvidnost proračuna. Treba je zagotoviti sredstva za letošnje in prihodnje leto.
-
21. 9. 2012 | Mladina 38 | Ekonomija
Največja slovenska banka NLB je končno dobila novo vodstvo, potem ko je že decembra odstopil predsednik uprave Božo Jašovič. Na ta položaj je bil imenovan ekonomist Janko Medja.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Ekonomija
„Kaj bo še sledilo? Obvezno darovanje organov?“ so se grški komentatorji spraševali ob novici, da t.i. Trojka, torej Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija od Grčije terjajo uvedbo šestdnevnega delovnega tedna z osemurnim delovnim časom v zameno za odobritev novega paketa finančne pomoči.
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Politika
Nekatere spremembe sedanje zakonodaje so potrebne, že zato, da se odpravijo nepravilnosti na trgu dela. Treba je spremeniti trende, ki krepijo zaposlovanje na negotovih oblikah dela, okrepiti pravno in socialno varnost tistih, ki delajo na teh delovnih mestih, spremeniti definicijo minimalne plače, saj je ta krivična do večine delavcev, ki delajo v najtežjih delovnih razmerah. Sedanji zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo za nedoločen čas pravilo, delo za določen čas pa izjema. Toda dogajanje na trgu dela je diametralno nasprotno - delo za določen čas je pravilo pri vseh novih zaposlitvah. Država tega ne bi smela dovoliti. Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer je vse dopustno v imenu konkurenčnosti in tržnih zakonitosti. Delo ne sme biti blago in delavec ne sme biti le strošek v hlastanju po dobičkih.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Politika
Danska, Finska, Švedska in Nemčija so tiste evropske države, ki so v zadnjem desetletju temeljito reformirale svoj trg delovne sile. Nemčija ima danes tudi zaradi tega eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Nižjo imata le še Avstrija in Nizozemska. Vendar pa vse ni tako rožnato, kot se morda zdi na prvi pogled. Nemški zaposlitveni čudež je predvsem posledica državne promocije malih del. Gre za začasna in zelo slabo plačana dela. Urna postavka za takšna dela je nižja od evra, včasih znaša le 55 centov. Posledica je naraščanje števila revežev oziroma vse večja socialna razslojenost. Še leta 2005 je bila stopnja tveganja revščine v Nemčiji 4,8-odstotna, danes je 7,2-odstotna. To je sicer še vedno za odstotno točko pod povprečjem EU, vendar pa število t. i. revnih delavcev v Nemčiji narašča hitreje kot na splošno na območju evra. Bolj ko se bazen revnih povečuje, bolj upada domače povpraševanje. Nemški gospodarski uspeh je tako predvsem posledica izvoza, ne pa domače porabe. Če bi tudi druge evropske države tako reformirale svoj trg delovne sile, kmalu ne bi bilo nikogar, ki bi karkoli še lahko kupoval od kogarkoli, zato taka rešitev ni pametna. Nemška kanclerka Angela Merkel se dobro zaveda šibkih točk reforme trga dela, ki jo je izpeljal njen predhodnik Gerhard Schröder, zato je, in seveda tudi zaradi bližajočih se volitev, že napovedala spremembe. Slovenska vlada pa kot da tega ne ve.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Politika
Merila politikov, kar zadeva dojemanje bogastva oziroma revščine, so pogosto povsem popačena.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Ekonomija
Slovenskim bankam se hitro slabša kakovost posojil, ki so jih dale podjetjem. Nekateri pravijo, da je treba banke pustiti, da propadejo, tako kot so ravnali Islandci. Toda stvar ni tako preprosta.
-
31. 8. 2012 | Mladina 35 | Ekonomija
Po podatkih davčne uprave so imela slovenska podjetja konec junija za 823 milijonov evrov davčnega dolga. Neplačevanje davkov je brez dvoma vsega obsojanja vredno, saj ima neposreden učinek na proračun. Toda. „Zgolj zgražanje javnosti ne bo prineslo čudežne palice,“ je do vladne zamisli o objavi imen večjih dolžnikov, ki s plačilom davkov zamujajo daljši čas, kritična informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Dvomi, da bodo posamezniki in podjetja zaradi „javnega linča“ hitreje poravnavali svoje davčne obveznosti oziroma da se bo izboljšala plačilna disciplina, hkrati pa vlada z objavo imen tvega, da se bodo sredi javnega linča znašli tudi tisti, ki predpisov niso kršili.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Politika
»Slovenija lahko sodeluje v klubu najbolj razvitih evropskih držav tudi v primeru, da pokojninska reforma pade.« Tako je aprila 2011, le nekaj tednov pred dejanskim padcem reforme, govoril Janez Janša. Kajti dobro leto pozneje smo daleč od kluba najbolj razvitih. Zaradi neverodostojnosti domače politično-ekonomske elite so bonitetne hiše oklestile oceno Slovenije, pribitki na slovensko dolgoročno zadolževanje so na zgodovinsko najvišji ravni. Denar si izposojamo dražje od Italijanov in Špancev. Da nas omenjajo kot šesto evropsko bolnico, ki bo potrebovala zunanjo finančno pomoč, je tudi posledica padca pokojninske reforme, za kar je pretežno kriva prav sedanja vladajoča koalicija. Tujini smo s tem namreč sporočili, da strukturne reforme, tudi v blagi obliki, pri nas niso možne in da torej dolgoročno nismo sposobni stabilizirati javnih financ.
-
24. 8. 2012 | Mladina 34 | Ekonomija
Ali prav se piše kasha ali kaša
Povsod po Evropi, tudi pri nas, potekajo burne razprave, ali fiskalno pravilo prinaša koristi ali ne, predvsem pa, ali naj ga države zapišejo v ustavo.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Ekonomija
Dr. Marko Jaklič je redni profesor za področje poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje s številnimi podjetji pri strateškem razvoju in organizaciji. Ekonomist, ki ve, kaj je treba storiti, da bi slovensko gospodarstvo krizo preživelo, in kako bi v neizprosni globalni tekmi postalo konkurenčnejše.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Ekonomija
„Ta davek je le pesek v oči, da bo država obdavčila tudi kapital, v resnici pa je ogromno možnosti za izogib plačilu, tako da bi bil zelo presenečen, če bi ga kdo dejansko plačal,“ davek na nepremičnine večjih vrednosti, ki ga uvaja zakon za uravnoteženje javnih financ, komentira ekonomist prof. dr. Ivo Lavrač. Z novim, začasnim kriznim davkom bodo obdavčene nepremičnine, ki pripadajo enemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost presega milijon evrov.
