Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Kenny Beats: Louie

    O Kennyju Beatsu – ekstremno online superproducentu, ki je s spletnim pretakanjem studijskih seans med pandemijo zgradil edinstveno internetno skupnost – smo v tej rubriki pisali že večkrat, a vselej kot o soavtorju, ki podpisuje dela drugih izvajalcev. Veliko se jih pojavi tudi na njegovem solističnem prvencu Louie, vendar so njihovi vokalni vložki na plošči uporabljeni izrazito pretanjeno: v ospredju so vselej ležerne hiphop podlage, začinjene z obskurnimi soul posnetki, in ker gostujoči vokalisti niso navedeni poimensko, moramo navadno zares napeti ušesa, da jih prepoznamo. Čeprav je v zbirki sedemnajstih beatov zgolj peščica očitnih presežkov, odlično deluje kot celota, ki zaradi premišljene dramaturgije in izjemno gladkih prehodov med skladbami zveni kot enovita polurna skladba.

  • Gregor Kocijančič

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    JID: The Forever Story

    Atlantski wunderkind JID je končno dostavil tretjo dolgometražno ploščo, enega najtežje pričakovanih rap albumov leta. Varovanec J. Colove založbe Dreamville, ki je pravzaprav njen daleč najmočnejši člen, z novim albumom suvereno zacementira status enega najbolj veščih in tehnično dovršenih raperjev v igri. JID pri bahanju z raperskimi sposobnostmi ne sklepa kompromisov: ko se ponaša z brzostrelkasto hitrostnimi flowi, nikoli ne žrtvuje vsebine besedil; ta so vselej izrazito osebnoizpovedna, lucidna in do konca nabita z domiselnimi, duhovitimi pančlajni. The Forever Story je po svoje nadgrajena repriza njegovega prvenca The Never Story, saj JID ponovno obdeluje podobne teme in poglavja iz svojega pestrega življenja in s tem zgovorno dokaže, kako zelo je napredoval v petih letih.

  • Gregor Kocijančič

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Hot Chip: Freakout/Release

    Londonski synthpop kvartet Hot Chip, prvo ime novega vala indietronice, ki je skupaj z britanskim indie rockom cvetel v kratkem obdobju po prelomu tisočletja, še naprej navdušuje tudi v tretjem desetletju svoje pestre poti. Že s predlansko ploščo A Bath Full of Ecstasy je dokazal, da mu ustvarjalnega zagona še zdaleč ne primanjkuje, zdaj, ko je moči združil s švedskim producentskim dvojcem Soulwax, pa mu je uspelo pričarati enega od nespornih vrhuncev svojega opusa. Plošča krmari med elektro-funk poskočnicami, kakršne bi s ponosom podpisal denimo LCD Soundsystem, med spokojnimi synthpop baladami, počasnimi disko džemi in malce tršimi, skorajda newraverskimi bangerji, pri katerih na površje privrejo Soulvaxove avtorske posebnosti.

  • Gregor Kocijančič

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Pussy Riot: Matriarchy Now

    Razvpiti ruski kolektiv Pussy Riot, ki je med turnejo Riot Days na začetku poletja gostoval v Ljubljani, ni nikoli zares slovel po glasbeni produkciji – ta je pri njegovem delovanju vselej drugotnega pomena –, prah je v medijski krajini od nekdaj dvigoval predvsem s kontroverznimi protestnimi akcijami, ki so pogosto privedle do aretacije članic. Največ prahu med temi je vsekakor dvignila Punkovska molitev, gverilski performans, zaradi katerega so ruske oblasti tri članice skupine obsodile na dvoletno zaporno kazen v sibirskih delovnih taboriščih. Desetletje za tem škandalom, ki je zbudil pozornost mednarodne javnosti, je zdaj Pussy Riot po ducatu singlov in treh malih ploščah končno izdal dolgometražni prvenec, mikstejp Matriarchy Now. To je porazna zbirka cenenega plesnega popa in okornega trapa, v njej pa ni ne duha ne sluha o zasedbinih punkovskih koreninah.

  • Gregor Kocijančič

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Panda Bear & Sonic Boom: Reset

    Panda Bear, frontman »freak-folk« benda Animal Collective, se je spajdašil z očakom neopsihedelije Petrom Kemberjem, ustanovnim članom kultne zasedbe Spacemen 3, ki zadnje desetletje na ameriški indie sceni deluje predvsem kot stric iz ozadja, kot producent zasedb, kakršni sta MGMT in Beach House. Sodelovanje je torej trk generacij, tandem predstavnikov psihedeličnega popa različnih obdobij. Reset zveni kot časovna kapsula, kot poklon zasanjanemu psihedeličnemu popu s konca šestdesetih let. Tandem je skladbe zgradil okoli semplov uvertur raznih redkih skladb iz petdesetih in šestdesetih let, nato pa jih je obogatil s čudovitimi zimzelenimi harmonijami, ki močno spominjajo na brezčasne klasike, kot je plošča Pet Sounds, prelomna mojstrovina zasedbe The Beach Boys.

  • Gregor Kocijančič

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Kokoroko: Could We Be More

    Londonski afrojazz oktet si je pred leti ime ustvaril z nepričakovanim hitom Abusey Junction, ki so ga YouTubovi algoritmi iz neznanega razloga priporočali tako rekoč vsakemu uporabniku, čigar zgodovino brskalnika je krasil kakšen ležeren jazzovski komad. Skladba sicer še danes zveni zares čudovito, a zdi se, da Kokoroko od njene izdaje ustvarja v senci te srce parajoče melodije. Takšen vtis je sprva naredil že njegov koncert v Trstu, potrdil ga je nastop na Drugi godbi, zdaj pa ga je zabetoniral zasedbin dolgometražni prvenec. Could We Be More je sicer povsem elegantna zbirka spokojnih jazz in funk kompozicij ter občasnih felakutijevskih poskočnic, a potrjuje, da je Kokoroko one-hit-wonder, katerega poslanstvo je predvsem ustvarjanje prijetne, a ne pretirano impresivne zvočne kulise.

  • Gregor Kocijančič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Rico Nasty: Las Ruinas

    Ekstravagantna ameriška raperka Rico Nasty z novim mikstejpom resda utrjuje status ene od najdrznejših izvajalk na polju brezkompromisnega, punkovsko surovega hiphopa, a Las Ruinas je hkrati projekt brez repa in glave, ki kar kliče po bolj razdelanem, bolj kohezivnem konceptu. Začne se sicer po pričakovanjih, v avtoričinem značilno hrupnem slogu, polnem kričeče vznesenega rapanja in hudo distorziranih podlag, ki so tokrat pogosto začinjene z naspidiranimi jungle beati, a zadeva kmalu zatava v nepovezan žanrski eklekticizem, ki z zavoji na polje EDM-a – ter s sodelovanjem s producenti, kot je Marshmello – ustreli v prazno, spodrsne pa ji tudi pri spokojnejših skladbah, s katerimi zaključi ploščo. Čeprav mikstejp ne deluje kot celota, je na njem nekaj najboljših singlov v njenem odličnem opusu.

  • Gregor Kocijančič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Beyoncé: Renaissance

    Malokomu uspe, da se na vrhu obdrži toliko časa, kot to uspeva R & B-veteranki Beyoncé. Dobitnica 28 grammyjev kult osebnosti med drugim ohranja tudi z dolgimi diskografskimi zatišji, med katerimi skrivnostno ponikne, nato pa jih sunkovito prekine z velikopoteznimi albumi, ki razburkajo tokove v mainstreamovskem popu. Na sedmem solističnem albumu Renaissance to stori s poklonom veličastni zapuščini temnopoltih pionirjev plesne elektronike in queerovske klubske kulture.

  • Gregor Kocijančič

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Billie Eilish - Guitar Songs EP

    Billie Eilish je že na drugi dolgometražni plošči močno obrzdala skorajda vse eksperimentalne art-pop tendence, ki so zaznamovale njen odlični prvenec, na novi mali plošči presenečenja, zbirki dveh folkovskih soft-rock balad, pa je pesmi aranžmajsko oskubila do najosnovnejših elementov: kitare in glasu. Pretanjeno akustično vzdušje sicer laska njenemu čutnemu, ASMR-jevsko šepetajočemu vokalu, a v tako minimalistični, kantavtorski formi je iz njene glasbe odstranjena vsa produkcijska drznost, zaradi katere je na vrhuncu diskografskih podvigov tako zelo izstopala iz sivega povprečja intimnejše plati zoomerskega popa. Splošnemu vtisu pa ne pomaga niti dejstvo, da skladba TV, prepričljivejša izmed dveh, zveni sumljivo podobno kot pesem Blouse ameriške kantavtorice Clairo.

  • Gregor Kocijančič

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Steve Lacy: Gemini Rights

    Za štiriindvajsetletnika iz Comptona, ki je glasbo do nedavnega snemal kar z iPhonom, je mladi virtuoz Steve Lacy prilezel že zelo daleč. Nase je sprva opozoril kot basist neosoul zasedbe The Internet, kasneje je produciral podlage za velikane, kot so Kendrick Lamar, Solange in Mac Miller, zdaj pa se že drugič preizkuša kot one-man-band. Gemini Rights, elegantna zbirka prefinjenih poklonov vintidž R & B-ju, je sicer nesporna nadgradnja prvenca Apollo XXI, a je, žal, eden tistih albumov, ki z izjemnimi napovednimi singli preprosto zbudijo prevelika pričakovanja. Če bi se Lacy tokrat oklepal krajših formatov in ne bi tako pogosto zataval v razvlečeno zankanje ležernih, a čez čas nekoliko utrujajočih rifov, bi preizkus druge plošče nedvomno prestal z odliko.

  • Gregor Kocijančič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Slowmotion Livestream: Strange Repeats

    Matevž Kovačič, hiperproduktivni producent, ki ustvarja pod psevdonimom Slowmotion Livestream, je lani pri založbi Beton izdal kar tri male plošče, shizofrene zbirke outsiderskih beatov in ambientalnih kompozicij. Na trenutke se je spogledoval tudi s plesnimi 4 x 4 ritmi, ki jih zdaj bolj poglobljeno raziskuje na novem EP-ju, svoji najcelovitejši, najbolj osredotočeni in koherentni izdaji doslej. Strange Repeats je zbirka vrhunsko sproduciranih, avanturistično psihedeličnih, a vseeno skorajda stadionsko dostopnih house bangerjev, ki so hkrati udarni in subtilni ter vselej izrazito nepredvidljivi. Odlične so tudi ambientalne kompozicije, ki na plošči delujejo kot pomirjujoče vezivno tkivo. Ko Betonovo promocijsko besedilo ploščo primerja z deli velemojstrov, kot sta Four Tet in Floating Points, zadene žebljico na glavico.

  • Gregor Kocijančič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Nick Cave: Seven Psalms

    Čislani avstralski pesnik in glasbenik Nick Cave spet žaluje. Pred osmimi leti se je usodno ponesrečil njegov najstniški sin Arthur; globoko žalovanje za njim je obrodilo nekatera najpretresljivejša in najotožnejša, a hkrati tudi najbolj spokojna dela v Cavovem bogatem opusu: katarzično mojstrovino Ghosteen (2019), ki jo je posnel z zasedbo The Bad Seeds, in lanski epohalni album Carnage, ustvarjen v sodelovanju z dolgoletnim pajdašem Warrenom Ellisom. Pred nekaj meseci je v tragičnih okoliščinah pokopal še prvorojenca, 31-letnega manekena Jethra Lazenbyja, in se v žalovanju ponovno obrnil k veri, poeziji in glasbi.

  • Gregor Kocijančič

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Gwenno: Tresor

    Valižanska kantavtorica Gwenno na tretji dolgometražni plošči ponovno poje v kornijščini, obskurni veji otoških keltskih jezikov, ki jo govori le nekaj tisoč ljudi: po svoje hodi po očetovih stopinjah – pesnik Tim Saunders si s pisanjem poezije v kornijščini prizadeva za ohranjanje tega skorajda izumrlega jezika. Tudi glasbena razsežnost albuma Tresor je močno zaznamovana s folkloro, a Gwenno tradicionalno keltsko glasbo modernizira z domiselnimi prijemi: zapakira jo v prefinjen synthovski eklekticizem, ki krmari med vintidž psihedelijo, ambientalno indietronico ter spokojnim psych popom in dream popom, obogatenim z resnično eteričnim vokalom. Tresor je odlična plošča, ki v najboljših trenutkih spominja na zasanjane mojstrovine bendov, kot sta Stereolab in Broadcast.

  • Gregor Kocijančič

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Zola Jesus: Arkhon

    Nekoč so epske, postindustrialne balade Zole Jesus, ki so bile hkrati nežne in surove, na ameriški indie sceni dvigovale ogromno prahu, ko pa je kasneje izčistila zvočno sliko, je njena glasba izgubila nekaj moči. Nova plošča sledi petletnemu diskografskemu zatišju, ki je bilo posledica ustvarjalne krize, iz katere se je izmotala ob pomoči Randalla Dunna – producenta zasedbe Sunn O))) – in Matta Chamberlaina, tolkalista, ki navadno sodeluje s Fiono Apple. Izbira sodelujočih je posrečena: teatralni aranžmaji laskajo pevkinim melodramatičnim napevom, organske perkusije pa pestrim kompozicijam dopustijo, da zadihajo. Arkhon je sicer dobrodošel (instrumentalni) preobrat v Zolinem opusu, a precejšnja enoličnost pompoznega petja kaže, da ustvarjalna blokada še ni popolnoma popustila.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni producent, ki iz ozadja narekuje trende v slovenskem hiphopu

    Kljub razmeroma rosnim letom je Hugo Smeh, ki ustvarja pod psevdonimom Hyu, na slovenski hiphop sceni že kar nekaj časa med vodilnimi producenti – predvsem pri projektih, ki so komercialno izjemno uspešni: prejšnji mesec so lestvico štirih najbolj poslušanih hiphop albumov v Sloveniji na pretočni platformi Apple Music krasili kar trije izdelki, v katere je bil močno vpleten kot (so)avtor glasbe in glasbeni producent ali pa izvršni producent in zvočni inženir. Edina plošča zmagovalne četverice, ki ni nastala na domačih tleh – oziroma v Hyujevem studiu – je najnovejša studijska mojstrovina ameriškega glasbenika Kendricka Lamarja.

  • Gregor Kocijančič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Honestly, Nevermind

    Kanadski R&B slavček Drake je presenetil z nenapovedano ploščo, na kateri se po dolgem obdobju enoličnih pop-rap izdelkov ponaša z dokaj radikalnim slogovnim zasukom: namesto čez hiphop beate tokrat srce izliva ob spremljavi ritmov generičnega (deep in tech) housa, s čimer se je pred leti posrečeno spogledoval s singlom Passionfruit, tokrat pa ustreli v prazno. Spodleti mu tudi pri skladbah, ki v pop kontekst vnašajo elemente klubskih zvokov Baltimora in New Jerseyja, kar se v teoriji zdi kot obetaven recept. Po lanskem poraznem albumu Certified Lover Boy od superzvezdnika sicer še zdaleč nismo pričakovali veliko, a z novim albumom ni dosegel niti teh ubogih pričakovanj: že uvodno skladbo odpoje v tako nerodnem falzetu, da ga ne more rešiti niti najbolj ekscesna količina autotuna.

  • Gregor Kocijančič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Purity Ring: graves

    Če je kanadski tandem Purity Ring na začetku svoje poti ustvarjal napredno misleč pop jutrišnjega dne, njegov značilni zvok po dobrem desetletju delovanja zveni nekoliko passe. Pravzaprav se je že pri zadnjem albumu WOMB (2020) zdelo, da počasi izgublja občutek za drzno ustvarjanje zunaj ustaljenih okvirov, z novo malo ploščo pa to suvereno potrdi. Resnično, podlage na trenutke zvenijo kot generične royalty free kompozicije, kakršne slišimo v tutorial videih na YouTubu, glas pevke Megan James pa je ves čas tako enoličen, da se skoraj zdi, kot bi nenehno poslušali isto skladbo. A ne bodimo prestrogi: kljub vsem spodrsljajem lahko iz izdelka izluščimo kar nekaj dobrih – predvsem produkcijskih – idej, ki najbolj prepričajo takrat, ko zavijejo na polje mračnega witch housa.

  • Gregor Kocijančič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Haiku Garden: Loose Contacts / Tense Present

    Domači prvaki shoegaza Haiku Garden so se druge dolgometražne studijske plošče lotili počasi in skrbno. Prav je tako: njihov prvenec Where If Not Now je izjemna plošča – mesto je našla tudi v Mladininem izboru najboljših albumov leta 2018 –, zato so bila pričakovanja za njeno naslednico zares velika. Bratovščina tisoč in enega efekta še zdaleč ni razočarala: Loose Contacts / Tense Present je v mnogih pogledih nadgradnja ustaljenega zvoka zasedbe, čeprav se je zdelo, da v tem ni bilo prav veliko prostora za izboljšave.

  • Gregor Kocijančič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Matmos: Regards

    Legendarni baltimorski tandem Matmos, ki nas že skoraj 30 let zalaga z izrazito konceptualnimi ploščami – semple navadno črpa iz nenavadnih virov, kot so denimo zvoki, nastajajoči med kirurškimi posegi ali med centrifugiranjem pralnega stroja –, se vrača s še enim odličnim albumom, že 12. poglavjem izjemnega opusa. M. C. Schmidt in Drew Daniel sta tokrat semplala elektroakustične eksperimente obskurnega poljskega skladatelja Bogusława Schaefferja, ki je v šestdesetih letih ustvarjal pod pokroviteljstvom vplivne ustanove Polish Radio Experimental Studio. Dvojec se ponovno sprehaja na tanki meji med abstraktnim in težko prebavljivim, a tudi tokrat nekajkrat preseneti s trenutki, ki se iz kakofoničnega kaosa sestavijo v nekonvencionalne plesne ritme.

  • Gregor Kocijančič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Masayah & Hyu: H2SO4

    Nekaj pomembnega moramo razčistiti že v uvodu: slaba ocena albuma H2SO4 ni zares povezana z delom njegove avtorice, odlične ankaranske raperke in pevke Masayah, niti ne z delom nadarjenega, hiperproduktivnega producenta Hyuja, ki podpisuje instrumentalno plat tega spodletelega projekta. Pravzaprav je skoraj nemogoče ocenjevati glasbeno razsežnost albuma H2SO4, in to ne glede na dejstvo, da so Masayah, Hyu in mala vojska gostujočih vokalistov (tu so Ezra, N3, Matter, Leyre, Smirbe, Chrio, Žena, Ghet, Emkej, Drill, Zlatko, Slick in Vazz) vanj več kot očitno vložili ogromno truda in se pri tem skoraj vsi – predvsem ustvarjalci mlajše generacije – zelo izkazali. Celoten izdelek je pokvarjen z izumetničenim, pretirano vznesenim recitiranjem Igorja Sakside, literarnega zgodovinarja in profesorja književnosti na ljubljanski Pedagoški fakulteti, ki se je pred leti z namenom, da bi prek hiphopa mladim približal klasično slovensko poezijo, ob Trkajevi pomoči infiltriral na slohiphop sceno in začel odisejado nespretne apropriacije urbanih muzik.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret

    Kolektiv tehno didžejev in producentov, ki do rejv kulture pristopa anarhistično

    Čeprav so člani kolektiva na sceni prisotni že kakšnih pet let – nekoč so partije v pokojni ljubljanski tovarni Rog organizirali pod imenom Shtrayfix –, se je Kibernet Kriminalität na zemljevid postavil v času, ko se je svet nehal vrteti: v času, ko je pandemija koronavirusa klubski kulturi zvezala roke. Sami so se temu odločno uprli. Sloves njihovih razvpitih, samoorganiziranih rejvov, ki vselej potekajo na nekonvencionalnih, skrivnih in odročnih lokacijah, se je po ljubljanskem podzemlju razširil hitreje kot požar.

  • Gregor Kocijančič

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Drill: Rojeni da blestimo

    Protagonist obalne rap scene se vrača s petim albumom, svojim najskrbneje sproduciranim izdelkom doslej, ki je nastajal skoraj štiri leta. Enaintridesetletni Izolčan z novim projektom razširja slogovni razpon: po eni strani je še vedno zasidran v boombapovskih beatih in starošolskih flowih, po drugi pa se uspešno preizkuša tudi v sodobnejših odvodih hiphopa, predvsem v – kako prikladno – ritmih drilla, ki resnično laskajo njegovemu slogu repanja. Ta je vselej, blago rečeno (z nekoliko krepkejšim izrazom), zajeban, zato se odlično znajde v kontekstu mračnih bangerjev, ko pa zavije na polje feel-good popa, pogosto ustreli v prazno. Kljub občasnemu spotikanju ob slorap klišeje – denimo vztrajna samohvala in prepogosta raba do radia prijaznih refrenov – pa Drill z dobršnim delom (rahlo prenapihnjenega) albuma suvereno dokaže, da je rojen, da blesti.

  • Gregor Kocijančič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Ravyn Lanea: Hypnos

    Hypnos ni prvenec, ki bi zgolj veliko obetal za prihodnost mlade chicaške pevke: odkar jo je v producentsko varstvo vzel wunderkind Steve Lacy iz zasedbe The Internet, je 23-letna Ravyn Lanea zasijala v vsem svojem potencialu. Poleg Lacyja ploščo podpisujejo še drugi izjemni producenti, kot so Sango, Kaytranada in Monte Booker, katerih igrivi prijemi resnično laskajo avtoričinemu ležernemu in zasanjanemu, a skorajda zunajzemeljsko psihedeličnemu slogu R & B-ja. Ta se klanja klasični zapuščini izvajalk, kot je na primer Brandy, hkrati pa je močno zazrt naprej – v napredno mislečo, prefinjeno vejo (neo)soulovsko, sytnhfunkovsko obarvanega R & B-ja, polnega božanskih, eteričnih harmonij, ki je – upajmo – prihodnost žanra.

  • Gregor Kocijančič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Out-Lot: IMERA

    Primorskega glasbenika Out-Lota smo doslej poznali predvsem kot didžeja – bodisi kot trap zabavljača na klubskih večerih kolektiva Nimaš izbire bodisi kot občasnega odrskega spremljevalca obalnega rap prvaka Drilla – zdaj pa se s studijskim prvencem IMERA javnosti predstavlja še kot producent in pevec. Petnajstminutni minialbum je večkulturna mineštra: Slovenec italijanskih korenin z angleškim psevdonimom v italijanščini srce izliva ob spremljavi ritmov ameriškega drilla, od časa do časa pa se zasidra tudi nekje na presečišču med trapom in R & B-jem. Ploščo odlikuje predvsem dodelan melanholičen vajb, vsebinsko je sicer nekoliko enolična in predvidljiva, a vseeno kaže na avtorjev potencial – zaradi trendovskega zvoka in besedil v tujem jeziku tudi na potencial za mednarodni preboj.

  • Gregor Kocijančič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Jack Harlow: Come Home The Kids Miss You

    Kljub nekaj resnično viralnim uspešnicam, s katerimi je karizmatični raper Jack Harlow zadnja leta vztrajno osvajal vrhove lestvic, se je zdelo, da bo avtor le muha enodnevnica. A čez čas se je izkazal za zares produktivno tovarno hitov, pa čeprav, roko na srce, že od začetkov ustvarjalne poti zveni kot očitna imitacija Draka. Ta zdaj, ko se je Harlow dokončno povzpel med velikane – skupaj z nekaterimi prvimi imeni pop rapa s preloma tisočletja –, gostuje na drugem albumu novopečenega superzvezdnika, ki pa nas pričakovano pusti precej hladne. Z izjemo nekaj posrečenih, a še vedno precej generičnih pesmi je plošča, ki je ustvarjena po tisočkrat preverjenih formulah, tako enolična, predvidljiva in vsebinsko plehka, da resnično pogrne na celi črti.

  • Gregor Kocijančič

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Bad Bunny: Un Verano Sin Ti

    Vprašanje, kateri glasbenik je danes največja pop zvezda na obličju Zemlje, nima jasnega odgovora, a med resnejšimi kandidati, ki se potegujejo za ta naziv, je brez dvoma portoriški reggaeton in »latin trap« velikan Bad Bunny – prvak latinskoameriškega zvoka, ki vztrajno pronica v vse možne konce sveta. V letih 2020 in 2021 se je avtor lahko bahal z daleč največ pretoki na vodilni glasbeni platformi Spotify – govorimo o dobrih sedemnajstih milijardah pretokov – in vztrajno podiral rekorde, ki jih je malo prej postavil sam; v letu 2020, ko je hiperproduktivni glasbenik izdal kar tri dolgometražne albume, je večkrat podrl rekord najbolj poslušanega albuma na Billboardovi lestvici, ki je v celoti odpet v španskem jeziku.

  • Gregor Kocijančič

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Pouch Envy: VIP Club Edits Vol. 2

    Z novo izdajo »ilegalnih« bangerjev ponovno navdušuje Pet Pintarič alias Pouch Envy, slovenski producent, ki živi in ustvarja v New Yorku. Študent avdioprodukcije z Berkleeja na ameriški podzemni sceni že nekaj časa dviguje prah, njegova brezkompromisna, mojstrsko sproducirana glasba postaja stalnica v setih številnih mednarodno priznanih didžejev. Zdaj je prav tem dostavil že drugo zbirko tako imenovanih club editov, divjih klubskih koračnic, zmiksanih z akapelami brezčasnih pop komadov, ki si jih je med drugim »izposodil« pri Madonni, Spice Girls in evropop fosilih iz zasedbe Aqua. To so pestre, slogovno med seboj precej raznolike skladbe, ki se veliko bolje kot v izolaciji znajdejo v didžejskih miksih, kar je tudi njihovo prvotno poslanstvo.

  • Gregor Kocijančič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    King Gizzard & The Lizzard Wizard: Omnium Gatherum

    Neutrudni Avstralci ob desetletnici delovanja predstavljajo že dvajseto ploščo, dvojni album epskih razsežnosti, s katerim obdelajo vse žanre, v katerih so se preizkusili na razmeroma kratki, a zares hiperproduktivni poti. Shizofrena zbirka šestnajstih bangerjev zato zveni kot retrospektiva, ki jasno priča o širini slovitega benda: ko mislimo, da se bo plošča počasi zasidrala v psych rocku, značilnem za bend, nas oklofuta s težkokategornimi trash metal riffi. Nato prijazno poboža z nadrealistično različico yacht rocka, vmes celo preseneti s surovim hiphopom, čez nekaj trenutkov zaziba s sentimentalnim synthpopom, na vsakem drugem vogalu pa nas posrka v vrtinec avanturistične kitarske psihedelije.

  • Gregor Kocijančič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Moveknowledgement: Lying Cobra

    Kameleonska zasedba Moveknowledgement se je po dolgem diskografskem zatišju – prejšnji album See je izšel daljnega leta 2014 – končno prebudila in popolnoma preoblikovala svojo zvočno podobo. Čeprav bend že od nekdaj odlikuje divji eklekticizem in je na vsaki plošči zavil v nepredvidljivo smer, zdaj na novem albumu predstavlja najradikalnejši slogovni zasuk doslej, kar je predvsem posledica odsotnosti nekdanjega vokalista Mihe Blažiča - N’Toka.

  • Gregor Kocijančič

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film

    Iluzija svobode

    Pred nekaj tedni se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo celovečerca Človek s senco (2019) končal retrospektivni pregled filmov Eme Kugler (rojena leta 1955 v Celju), vsestranske umetnice in ustvarjalke dih jemajočih avantgardnih filmov, ki z močno estetizirano vizualno poetiko navadno obravnavajo, kot pravi avtorica, »upor proti civilizacijski nesnagi«. Ker se je projekcija časovno ujemala z začetkom vojne v Ukrajini, se je zdelo, da so prizori vojnega opustošenja in zblaznelega diktatorja (ki ga portretira Marko Mandić) dobili novo razsežnost: kot bi po svoje reflektirali prav travme tega trenutka. A kakor je pojasnila Ema Kugler, se je tako zdelo zato, ker njeni filmi obravnavajo brezčasne teme. »Vojna je vselej prisotna, ker pa se nam je zdaj približala, se morda zdi, da film dobi nove razsežnosti, a pravzaprav jih ne. Gledalca stvar preprosto bolj zadene, saj bombe padajo le nekaj sto kilometrov od nas,« pravi. In misel zaključi: »Prav bi bilo, da te takšna stvar vedno prizadene – ne zgolj takrat, ko je blizu.«