Marcel Štefančič jr.
-
18. 2. 2010 | Mladina 7
Končno je Slovenija dobila nekaj, s čimer se lahko identificira. Tako domače to zveni. Končno je tudi Slovenija dobila svojo »verzijo Fritzla«, svojo »Sodomo in Gomoro«, svoj »propad rimskega imperija«, kot je oznanil glas ljudstva, ki je te dni divje, agresivno, militantno žgal na spletnih forumih in blogih.
-
Če niste gledali SuperBowla, finala ameriškega prvenstva v nogometu, spektakla vseh spektaklov, ki si ga je ogledalo več kot 100 milijonov Američanov, kar je TV-rekord, potem morate vedeti le tole: zmagali so Svetniki, ekipa iz New Orleansa. Če ne poznate zgodovine ameriškega nogometa, potem morate vedeti le tole: Svetniki so prvič postali državni prvaki.
-
Bombna misija najprej ni imela sreče: v ameriških kinih je pridelala le dobrih 12 milijonov dolarjev, pa četudi so jo vrteli 21 tednov. Trudili so se, jo rinili in hvalili, celo glorificirali, toda ni šlo. Ne da je bilo kaj bolje na tujih trgih: iz tujine se je vrnila le z dobrimi štirimi milijoni, pa še to sta dobro polovico izplena narili Britanija in Francija. Drugod je pobr...
-
Mel Gibson je Thomas Craven, bostonski detektiv, vdovec, zelo navezan na svojo hčer (Bojana Novaković), ki se po daljšem času vrne domov. Mučijo jo želodčni krči, celo bruha in krvavi, obenem pa mu omeni, da mu ni povedala vsega o sebi. Ko se sprehajata, izgledata kot fant in punca, toda še preden bi mu lahko povedala, kako fajn je bilo, ko sta bila mlajša, in kaj jo je tako spremenilo, jo že podre strel...
-
Hrane je premalo. Kar ostanite na Marsu! Ravno obratno: hrane je preveč. Vzemite le Dunaj: vsak dan vržejo v smeti toliko kruha, da bi lahko z njim nahranili drugo največje avstrijsko mesto. Vprašanje je, koliko kruha vrže v smeti Ljubljana in katero slovensko mesto bi bilo mogoče nahraniti z njim, toda Erwin Wagenhofer, avtor dokumentarca Denar sveta grobar, prav tako izdanega v Mladinini dvd kolekciji, je...
-
Gladka, sentimentalno-komična, ringelšpilska 3D animacija, v kateri tipično malo, zakotno mesto ostane brez edinega vira preživetja, toda Flintu (Bill Hader), tipičnemu lokalnemu izumitelju, ki se mu vsi tipično posmehujejo, uspe veliki met - izumi napravo, ki vodo spreminja v hrano. Saj veste, v orjaške hamburgerje, ki potem povzročajo prave potrošniške hurikane.
-
»Če bi res rad zvedel, kako je bilo, boš verjetno najprej hotel slišati, kje sem bil rojen in kakšno je bilo moje ušivo otroštvo, s čim so se ukvarjali moji starši, preden so me dobili, in tako dalje: vse tisto sranje kot v knjigi o Davidu Copperfieldu; pa, če naj povem po pravici, ne bi rad pravil o tem.« Tako dahne Holden Caulfield, junak ritualnega romana Igra v rži, ki ga je leta 1951 napisal J. D.
-
Filmi, v katerih junaki padejo v računalniške igrice, izgledajo kot računalniške igrice. Frustracija, ki ob tem oblije gledalca, je dobro znana: gledalec lahko to igrico le pasivno gleda, ne more pa v njej sodelovati. Ne, ta igrica ni interaktivna, ampak se igra sama. Predstavljajte si, da gledate nekoga, ki igra računalniško igrico: dolgčas, ne.
-
Ljubosumje je razredna kategorija, ali bolje rečeno - razredno čustvo. Ali si lahko ljubosumje privošči proletarec, ki je cel dan v tovarni, potem pa se zbit vrne domov? Ne. Ljubosumje potrebuje visok budžet. In veliko prostega časa. Vzemite le londonski parček, Petra (Liam Neeson) in Liso (Laura Linney). Bogata sta in uspešna, dizajnerja - čevljev oz. softvera.
-
Če vsaj malce poznate judovski teater, potem vas ne bo presenetil uvodni shtick, ki se odvrti v 19. stoletju (na Poljskem), preden sam film ne odskoči v prelomno leto 1967 - čas velike družbene premene, tektonskega prevrednotenja vseh vrednot, prešpikanih s štikli benda Jefferson Airplane, ki je tik pred bar mitzvahom obnorel Dannyja (Aaron Wolff), sina Larryja Gopnika (Michael Stuhlbarg), profesorja iz...
-
Če bo romantična komedija jutri izumrla, bodo čez 100 let romantično komedijo Kje sta Morganova? navajali kot primer romantične komedije, ki je pokopala romantično komedijo. Ne le da se prilepi na vsak še tako utrujeni in dehidrirani kliše, ampak misli, da so klišeji romantični in komični, če nanje prilepiš Hugha Granta in Saro Jessico Parker, ki igrata jet-set newyorški parček v krizi.
-
Odd Horten (Bård Owe) je norveški železniški inženir, ki ga na hitro upokojijo, kar ga tako šokira, da pred njim zazija obešenjaški horror vacui, v katerem se v počasnem fokstrotu stiskajo melanholija, tesnoba, minimalistični eksistencializem, tipični skandinavski apokaliptični spleen in mali, tihi, ledeni, posušeni teater absurda. Upokojitev je katastrofa, toda obenem priložnost, da končno obišče svojo...
-
Ti čudoviti fantje v svojih letečih napravah: Britanci skušajo dobiti prvo letalsko dirko čez kanal. Kul burleska. Letnik '65. James Fox. Do zadnjega diha: Vojaška akademija postane strelovod najstniške tesnobe. Reaganistični marš. Letnik '81. Tom Cruise & Sean Penn. Nebo ve, gospod Allison: Marinec in nuna na pacifiškem otočku. Modra laguna a la John Huston. Letnik '57.
-
Ste kdaj videli Vojno zakoncev Rose? Se spomnite tistih divjih, agresivnih, psihodramskih, furijoznih, turbulentnih, megadecibelskih duelov med Michaelom Douglasom in Kathleen Turner? Taki histerični dueli vas čakajo v filmu Ubil sem svojo mamo, ki ga je napisal, posnel in produciral Xavier Dolan, 20-letni kanadski wunderkind. Samska mati (Anne Dorval) in sin (Xavier Dolan), še tako rekoč adolescent, izgledata kot...
-
Monica Bellucci igra baroneso, Daniel Auteuil pa Napoleona, toda Monica Bellucci ni tisti »jaz« iz naslova Napoleon in jaz: tisti »jaz« je namreč Martino Papucci (Elio Germano), Napoleonov tajnik, ki skrivaj fantazira o tem, kako bi ubil Napoleona. Toda vse skupaj se začne prej: leta 1814, ko Napoleona, padlega francoskega cesarja, izženejo na Elbo.
-
28. 1. 2010 | Mladina 4
1. Ko kdo reče, ukinimo slovensko vojsko, vsi takoj panično vprašajo: kaj bo pa rekel Nato? Kaj si bo mislil? Iskreno rečeno: vas res zanima, kaj o Sloveniji misli Nato? Vas res zanima, kaj bo rekel Nato? A vendarle: kaj pa mislite, da bi rekel? Se spomnite, ko so nam rekli, da moramo za vojsko namenjati tak in tak delež BDP-ja, ker tako zahteva Nato? No, vidite, ta delež smo pred časom zmanjšali.
-
Massachusetts, srce idilične, napol rajske, bukolične, nestresne Nove Anglije, ki je videti tako, kot da Boga pošilja po čike, velja za najbolj liberalno ameriško državo. Za najbolj entuziastično, najbolj predano in najbolj unikatno demokratsko državo. Tam vladajo liberalci - Johna Kerryja in Teda Kennedyja, senatorja, ki ju je v Washington poslal Massachusetts, so republikanci vedno razglašali za »najbolj...
-
Spomnite se prvega dela: Jason Lee igra glasbenika, ki mu ne gre, dokler ne sreča treh pojočih veveričk, ki jih popelje do slave. In seveda - veveričke do slave popeljejo njega. Ker je film mutiral v hit, je bilo povsem logično, da bodo posneli nadaljevanje, pa četudi ni bilo jasno, kaj novega bi nam lahko povedali: hej, veliko presenečenje - pojoče 3D veveričke - smo že doživeli.
-
Stephen Lang izgleda tako, kot da bi stopil iz Avatarja. Spet igra zadrtega, napetega oficirja, ki srepo strmi predse, le da tokrat svojemu tajniku na lepem oznani: »Zdaj grem v sosednjo pisarno.« Potem silovito steče in se zaleti naravnost v steno: Bum! V sosednjo pisarno ne pride. Prikaže se napis, ki nas opozori, da je v tem, kar bomo videli, več resnice, kot si mislimo.
-
Kako je šel že reklamni slogan za Osmega potnika? Aha: »V vesolju nihče ne sliši tvojih krikov.« Južna Koreja je tako vesolje, ali bolje rečeno: v Zasledovalcu se krikov ne sliši. Toda povsem mirno lahko pozabite na zunajzemeljske, intergalaktične pošasti - alien je tu serijski morilec, kakršnega še niste videli. Unikaten. Tako unikaten kot tale triler, ki se igra z živci vseh vpletenih, tudi vas - in...
-
Želva s Floride prepotuje Atlantik in se na koncu, po petindvajsetih letih, vrne domov, na Florido. In tale dokumentarec njeno epsko potovanje navdušeno spremlja, kar ga prelevi v sub-Odisejo in poganjek Nomadov neba, medtem ko ga to, da spremlja ogroženo siroto v darwinističnem boju za obstanek, prelevi v sub-disneyjado, ki skuša formatu National Geographica vrniti oceanski zamah Jacquesa Cousteauja.
-
Zakaj ljudje iz Mehike in Srednje Amerike tako množično, tako odločno, tako agonično, tako kompulzivno in tako panično bežijo v ZDA? Zakaj izgledajo kot Judje, ki bežijo pred nacisti in ki skušajo za vsako ceno priti »čez mejo«, do svobode? Poglejte si film Brez imena, pa boste lažje razumeli, zakaj. Države, iz katerih bežijo, povsem očitno stojijo na glavi.
-
Dobrodošli, gospod Chance: Asocialni vrtnar postane novi ameriški mesija. Kaspar Hauser via Hal Ashby. Bomba! Peter Sellers. Obsedenost: Zakonski par na robu živčnega zloma se zlomi. Unikatna psihodrama via Zulawski! Isabelle Adjani & Sam Neill. 12 preizkušenj: Zlovešči ropar se igra s svojim rabljem. Agresivni, bombastični akcijski pomp via Renny Harlin. John Cena & Aidan Gillen.
-
Studio Disney, ki je zadnja leta blestel predvsem z distribuiranjem Pixarjevih animacij, je očitno prišel do zoprnega spoznanja: ko ta ali oni animirani film producira sam, ne more tekmovati s Pixarjem. Ukrep: Disney se je v Princesi in žabcu vrnil h klasični predpixarjevski 2D animaciji. Rezultat: animacija Princese in žabca ni na ravni Levjega kralja. Niti ni na ravni Lepotice in zveri.
-
Ker je Jonas Elmer pred leti posnel zelo uspešno romantično komedijo Nynne, ki so jo razglasili za »dansko Bridget Jones«, ne preseneča, da je preplaval Atlantik in posnel tole romantično komedijo, v kateri igra Renée Zellweger, originalna Bridget Jones. Razlika je le v tem, da tokrat ni na strani svetlobe, ampak na strani temne sile, ali bolje rečeno, Renée Zellweger igra strah in trepet...
-
Tito je rad govoril o nevidni roki partije, ki da ureja družbo in ki da je popolni odgovor na kapitalizem, ali bolje rečeno - popolni odgovor na nevidno roko trga. In leta 1979, ko je bil Tito daleč od doma, na zasedanju neuvrščenih v Havani, je v Beograd bušnila nevidna roka trga. Beograjčane je namreč 10 noči zapored zabaval neznanec, ki je nekemu srbskemu tenisaču ukradel belega porscheja in potem z njim dirkal...
-
Razmetane postelje so film o fantu, ki išče očeta v svetu, v katerem so očetje irelevantni. Odtod ludistični, anarhični, skvoterski, didžejski, punkerski - okej, postpunkerski - šlif tega filma. In njegovega junaka. Alexis Dos Santos, argentinski režiser, avtor kultnega Lepila, filma o najstnikih, ki nočejo definirati svoje spolne identitete, hoče najprej reči: če očetje tako zlahka pozabijo svoje sinove, zakaj se...
-
Ko boste gledali Knjigo odrešitve, boste imeli občutek, da gledate Cesto, posneto po romanu Cormaca McCarthyja. Rekli si boste: ah, nič, le nekaj reči so spremenili, kar pa Hollywood itak naredi vedno, ko ekranizira kak bestseller. Gledalce, ki so roman brali, je treba pač malce presenetiti. Recimo: namesto moškega, ki se čez mračno, svinčeno, opustošeno, postapokaliptično Ameriko prebija s sinom in vozičkom,...
-
Vsi so bili prepričani, da bo na zlatih globusih slavil film V zraku. In če ne bo slavil film V zraku, potem bo slavil film Neslavne barabe. Toda slavil ni ne prvi ne drugi, ampak Avatar, ki je pobral oba glavna zlata globusa - za film in režijo. Film V zraku je bil nagrajen le za scenarij, film Neslavne barabe pa le za stransko moško vlogo.
-
George Clooney igra tipa, ki ima najboljši poklic na svetu: stalno potuje, širom sveta, srečuje ogromno zanimivih ljudi in dela mu nikoli ne zmanjka. Naključni turist, ki svoje življenje nosi v potovalki, frequent-flyer, ki med flirtanjem s stevardesami in flirtanjem z varnostniki na letaliških nadzornih točkah ne dela razlike, patološki narcis, ki stalno ustvarja vtis, da se ima bolje kot rent-a-car, ki ga vozi.