Maja Novak

Maja Novak

  • Maja Novak

    Maja Novak

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Ihta

    Ždenje je vsakodnevni proces

    Boruta Pahorja je izvolilo manj kot 53 odstotkov kakih štirih desetin volilnih upravičencev, to pomeni (če moj kalkulator ne laže), da je izrazito všeč le vsakemu petemu Slovencu. Več jih navdušeno uka ob godbi Modrijanov in podobnih kršilcev dobrega okusa in miru, mogoče si jih več potihoma želi, da bi na njihovem pogrebu zažvrgolel Damijan Murko ( ja, pred kratkim je dejavnost razširil še na pogrebe), in skoraj gotovo jih več navija za katerega od klubov z repa prve nogometne lige. In ne, primerjava Pahorja s tretjerazrednima estrado in športom ni naključna. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Ihta

    Popraznična

    Hvala bogu, mimo je cela gruča ne ravno prijetnih praznikov. (Priznajte, no, da je malce srhljivo, če ti prodajalka pred dnevom mrtvih v trenutku, ko zapuščaš blagajno, zaželi: »Pa veselo praznujte!«) Samo še tragikomično žalobni december bo treba nekako preživeti, pa bo vsaj za nekaj časa mir – ja, pa november seveda, z volitvami, martinovanjem in knjižnim sejmom. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Ihta

    Podobe iz sanj

    Dragi bralec, prav mogoče je, da te krace prebiraš v soboto, ko vlada predvolilni molk, ta do državljanov najprijaznejša med političnimi institucijami – človek bi si skoraj želel, da bi bilo več volitev, ker bi bilo potem več predvolilnega molka –, zato ti ne morem svetovati, kateremu od predsedniških kandidatov in kandidatk, če sploh kateremu, nameniti čast, da se bo prihodnjih pet let pačil pred televizijskimi kamerami ter navdihoval peresa dvornih pesnikov, pri nekaterih občilih dvomljivega slovesa tudi novinarji imenovanih. Namesto tega ti bom zaupala, kaj sem sanjala sinoči – stare, z Alzheimerjem poročene ženice to rade počnemo, saj veš. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Ihta

    Življenje ni pravično

    Natanko pred tednom dni, prejšnjega petka, je bila novica dneva izkupiček, ki so ga na dobrodelni dražbi Vala 202 in projekta Botrstvo vrgle superge Luke Dončića, v katerih smo vsi Slovenci kot eden zmagali na evropskem prvenstvu v košarki. Trideset tisoč evrov, kolikor je zanje ponudil najuspešnejši dražitelj, bo brez odbitkov namenjenih otrokom, ki živijo v težkih socialnih razmerah, a si kljub temu zaslužijo negovati svoje športne talente. Strinjam se, da človek ne živi samo od kruha in da smejo tudi reveži tekati za žogo, če jim to polepša dan, kajti poleg za silo polnih želodcev sta pomembna ali še pomembnejša zavest, da nekaj zmoreš, in občutek človeškega dostojanstva. Novica torej spada med tiste, ki jih pri svojem zasebnem predalčkanju uvrščam v rubriko »ko celo ciniki obmolknemo«. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Ihta

    Kitenje s tujim perjem

    Čisto naključje je hotelo, da sem se za podaljšan konec tedna »v deželi rajskomili« odločila prav v dneh proslavljanja priključitve Primorske matični domovini in začetka gradnje Nove Gorice, a kljub naključnosti si nisem mogla kaj, da se med dopustovanjem pri materi ne bi ves čas zavedala, da nekaj sto metrov stran od njenega domovanja praznujejo nekaj resnično pomembnega. Hkrati pa me je presunilo spoznanje, da sem pred odhodom iz Ljubljane sebi in drugim oznanila, da »grem domov«, a da bom pred vrnitvijo v prestolnico prav tako izjavila, da »grem domov«. Pojem »doma« je, kot kaže, pri meni malce devalviral: doma sem na dveh koncih, pa hkrati nikjer. Da bi bile zadeve še bolj zapletene, se v svojem ljubljanskem stanovanju ne počutim prav varno in zato ne »doma«, ko pa nenehno trepetam, kako bom poravnala podnajemnino, niti se posebej »doma« ne počutim med Primorci, katerih hrupna prešernost mi gre včasih brez njihove krivde pomalem na živce. Je potemtakem kaj čudnega, če sem se začela tako rekoč v zadregi in mukoma spraševati, kako danes vsi skupaj dojemamo pojem »doma« in »domovine«? Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Ihta

    Pripomoček za neugodje

    Ko je BMZ izvedel, da bi podpise v podporo svoji predsedniški kandidaturi lahko zbiral le tri tedne, se je odločil, da ne bo kandidiral, in je tako kratek rok označil za »protiustaven«. Ker se je kampanja pred referendumom o drugem tiru začela v zadnjih poletnih dneh, je Vili Kovačič zagnal celega vraga. Hvala bogu, da vsaj to, da bo javna razprava o Nacionalnem programu za kulturo 2018–2025 zelo kratka in da naj bi bila stekla že v času šolskih počitnic, nikogar ne moti. Ali kdo potrebuje še kak dokaz, da Sloveniji kultura dol visi? Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Ihta

    Prilika o miših

    Samo »revna starka sem, ki nič ne zna«, po BMZ-ju torej zanič pisateljica, zato mi dovolite popolnoma banalno, štacunarsko parabolo, ki jo bomo po svetopisemskem zgledu poimenovali Prilika o drugem tiru. Miška gre v trgovino, kjer nakupi vse, kar ji mišja pamet in srce velevata: kruh in mleko, kajmak in marmelado, mogoče še kak referendum za povrhu, čeprav ni povsem prepričana, ali ga res potrebuje. Ko pa prikotali vozek do blagajne, blagajničarka k nakupljenemu samovoljno navrže še zavojček cigaret, čeprav miška ni zaprosila zanje, in zaračuna jih tudi. Miška brez ugovora plača, ker je pač miška. Pa mi, smo ljudje ali miši? Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Ihta

    O nagradah in tem,  kar pride pred njimi

    Vroče je – a če mediji ne bi ves čas poročali (zgolj) o vremenu, tega seveda ne bi opazili –, pripeka pa ima včasih tudi do oči neprijazne posledice. Če naj parafraziram velikega misleca in nesojenega člana odbora ZN za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča: »V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke ali izumiteljice – ne moškega, ki bi mu kratke hlače in natikači pristajali.« Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Ihta

    Stereotipi so zakon

    Predbožični čas je bil, ko me je prijateljica povabila na ogled filma Pr’ Hostar. Šla sem, seveda, stare samke se prav pred božičem počutimo najbolj osamljene in družba dragih ljudi, naj bo izgovor zanjo tak ali drugačen, je za nas praznik; šla sem, videla in preživela. A predstavljajte si moje presenečenje, ko sem izvedela, da Pr’ Hostar danes, osem mesecev pozneje, podira vse rekorde, da se še vedno vrti in da se bo čez poletje zavrtel vsaj še štirikrat, da je najbolj gledan slovenski film po osamosvojitvi in da se je ob njem za trebuhe držalo vsaj 700 tisoč Slovencev. Kaj navdušenje nad tovrstno obliko humorja pove o nas? Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    14. 7. 2017  |  Mladina 28  |  Ihta

    De reliquiis sanctorum

    Če kaže verjeti delu Knjiga mrtvih filozofov avtorja Simona Critchleyja, je oče mednarodnega prava Hugo Grotius umrl za posledicami brodoloma, potem ko ga je po neuspešni plovbi iz Stockholma v Lübeck naplavilo na obalo blizu Rostocka. Nauk te zgodbe je najbrž ta: če si mednarodni pravnik, je včasih bolje izogibati se morja. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Ihta

    Za bolj sproščeno dihanje

    Dragi politiki, nehajte mi cefrati živce s puhlicami. Vsej vaši praznični retoriki navkljub danes ne živim nič bolje kot ob osamosvojitvi, pa tudi nič bolj sproščeno ne diham. Ampak moja sapa je gotovo težka samo zato, ker je vroče. Kar je res, je res, vsaj tega niste zakrivili vi: čeprav je najpriljubljenejši med vami mojster sto in enega poklica, dežja le še ne zna delati. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Ihta

    Vsi lažejo

    Tole je povzročalo preglavice že starim Grkom. Eden od njih zatrdi: »Vsi Krečani ves čas lažejo. To vem zato, ker sem Krečan.« Kako je zdaj s tem? Če je resničen prvi stavek, ne more biti resničen drugi, saj Krečan, ki ves čas laže, o sebi ne bi mogel povedati, da je Krečan; če pa je naš miško res Krečan – če torej govori resnico –, nikakor ne more držati, da so vsi Krečani patološki lažnivci. Po poltretjem tisočletju razbijanja glave smo se Slovenci dokopali do sklepa, da lažejo vsi – torej tudi tisti, ki ubesedi to spoznanje, ki potemtakem spet ne more biti resnično, ampak nič hudega: vsi lažejo, ker smo se tako odločili, zato je laž včasih resnica. Slednja je v Sloveniji stvar ljudskega konsenza. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Ihta

    Ko možgani ostarijo

    Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos ... Prevajam ti zadnjikrat zanimiv članek o Amerikančku, ki se v vrstah kurdske milice v sirski Rodžavi bori proti Isisu, ker bi rad na lastne oči videl, kako poteka socialistična revolucija v tej de facto avtonomni pokrajini, ampak kaj, ko poba poleg tega, da strelja, o svojih dogodivščinah tudi tvita – po tem je zaslovel. Tako spoznam, da se v visoki starosti 57 let nič več ne znajdem v spletnem novoreku, pojma nimam, kako se po slovensko reče podcast, sanja se mi ne, kaj je handle in po čem se to čudo loči od uporabniškega imena, skratka, izgubljena sem kot dete v temnem gozdu, tviteraški latovščini pa niti pod razno ne znam poiskati slovenske ustreznice. Ker me niti na Facebooku ni. Skratka, povozil me je čas. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Ihta

    Cigareta za navdih

    Legendarnega Marka Zorka žal nisem osebno poznala, pa vseeno še danes pogosto pomislim, kako ga pogrešam. Vse do leta 2008 je bilo prvo čtivo, ki sem ga prebrala v Mladini, vedno njegova kolumna. No, in spominjam se, da je eno od njih začel približno z besedami: pojma nimam, o čem naj danes pišem, potem pa zadevo kljub temu briljantno pripeljal do konca. Danes sem sama v enaki zagati, le da se pri mečevanju s peresom niti v sanjah ne morem primerjati z Zorkom, zato se mi tale poskus gotovo ne bo posrečil tako, kot se je njemu. Težko je človeku, ko po polpetem letu pisanja takole neudobno sedi okobal na gredi med enim praznikom, ki ga je preživel sam, in drugim, ko se mu bo godilo enako, tako da navdiha ne more črpati niti iz svojih tudi sicer dokaj klavrnih socialnih stikov. Potrpite z mano, prosim. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Ihta

    Varuhi schengenske meje

    Zadnji teroristični napad v Evropi (če je bil res terorističen in če ga niso, kot domnevajo nekateri, zagrešile skrajne levičarske skupine ali – to je verjetneje – kaka stara mamka iz Dortmunda, ki je bila sita nogometa) nam bo v spominu ostal, no, kot zadnji. Kot beli dan je namreč jasno, da zdaj, ko se je Slovenija oklicala za varuhinjo schengenske meje, na ozemlju EU ne bo počila niti ena bomba več. Ko bo ljudem prodrlo do zavesti, kako varno živijo po novem, jim ne bo več žal, da so pred velikonočnimi prazniki in po njih na prestop meje s Hrvaško čakali celo do pet ur, kajti zadovoljno si bodo pokimali in rekli: splačalo se je. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Ihta

    Ime meseca marca

    Skoraj vsak ponedeljek in skoraj vsako zadnjo soboto v mesecu me grudi črna žalost, kajti Val 202, ki mi zjutraj pomaga prenašati muke spoznanja, da sem nepreklicno budna in da bo nekako treba preživeti do večera, ob teh dneh izbira ime tedna (ob ponedeljkih) ali ime meseca (ob sobotah). Pri imenu tedna je to videti takole. Voditeljica našteje tri kandidate: recimo, da so med njimi zdravnica, ki že desetletja rešuje življenja hudo bolnih ljudi, ta ali ona zguba iz kulture in športnik. Poslušalci nato prek spleta ali esemesov glasujejo za tistega, ki jih je v minulem tednu najbolj navdušil, lahko pa tudi telefonirajo v studio in s svojo pronicljivo modrostjo v živo osrečijo vso Slovenijo. Tako gre to s presledki do pol enih, ko zmaga športnik. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Ihta

    Bolj škofovski od papeža

    Draga gospa, spoštovani gospod, pravzaprav bi morali biti beguncem vsi hvaležni. Po njihovi zaslugi zdaj vemo, kar smo si od nekdaj želeli vedeti, pa si nismo drznili vprašati, to se pravi, kako se imenujejo prebivalci Škofij. Škofjoti. To malce diši po škofih. A naj vaju ime nikar ne zavede, spoštovana gospa in gospod, kajti Škofjoti niso bolj škofovski od škofov, ne, ne, bolj papeški so od papeža, saj ta proti beguncem nima nič. Seveda pa še čakamo dan, ko bo katerega nastanil v preddverju svoje spalnice. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Ihta

    Orante

    Orante stojijo pred ljubljansko porodnišnico in molijo za življenje. Ne, ne za boljše ali srečnejše življenje, temveč samo proti splavu. Kaj se bo po rojstvu dogajalo z nezaželenim otrokom in njegovo materjo, se jih pač ne tiče. Pravzaprav mi je žal, da moram udrihati po njih, ker le nerada grenim življenje drugim ženskam, a kaj, ko tudi one počnejo točno to. Na druge ženske izvajajo psihološki pritisk prav v trenutku, ko se nosečnice, ki so se prisiljene odločiti za splav, že sicer ne počutijo ravno odlično. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Ihta

    Uspavanka

    Televizijska poročila je mogoče spremljati na dva načina, ki ju bom za lažje razumevanje v nadaljevanju tega predavanja imenovala pravilni in napačni. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Ihta

    Metakolumna ali kako pisati kolumne

    Kogar vreme te dni ne peha v depresijo, ta bodisi ni normalen bodisi ne živi v Ljubljani. Vseeno pa je moj okoreli srček zavriskal od veselja in oblaki potrtosti so se razblinili, ko sem minuli petek že navsezgodaj izvedela, da se je, prvič, našel sodnik, ki se je postavil po robu Donaldu Trumpu, in drugič, da je naš premier, mačo kot mačo, pozval k odstopu Milana Brgleza, ker si drzne razmišljati drugače kot on. Hvala vam, vsi moji moški, po vaši zaslugi bo vsaj moje kolumnistično delo v prihodnjih mesecih bolj veselo. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Ihta

    Sneg, teran in rokenrol

    Gospod župan, drugače kot neki moj sokolumnist iz Mladine, tisti s presežkom klicajev, vas do zdaj še nisem grajala, tokrat pa vas bom. Vaša Ljubljana, najlepše mesto na svetu, je vse od petka, 13. januarja, ko je zapadel pičel ducat centimetrov snega, videti kot zakoten romunski trg iz časov Ceausescujevega režima. Ker nihče ni pravočasno skidal pločnikov. Someščani mi pravijo, da vam plačujejo komunalni prispevek, zato jim na misel ne pride, da bi poleg tega, da segajo v žep, segali še po lopati; torej si utrejo gaz iz svoje spalnice do točke, kjer zjutraj omahnejo v avto, vse drugo pa so zaledeneli hribčki in doline. Lepo prosim, ali lahko ukrenete kaj, da bodo ljubljanski pločniki prihodnjo zimo prehodni tudi za nas stare mamke, ki nas bi – osteoporoza, saj veste – če bi nam na vsej tej snežni radosti spodrsnilo, po padcu lahko samo še pometli na smetišnico? Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Ihta

    Nazaj na Proksion

    Kako lepa deželica, bi o Sloveniji rekel obiskovalec iz vesolja: krotki grički, zlata polja, žuboreči potočki, gore, ravno prav visoke, da so videti mogočne, hkrati pa se je nanje mogoče povzpeti v supergah – tako vsaj menijo nekateri Butalci, a teh na srečo ni veliko, kajti (tako bi pomislil vesoljec) ljudstvo te deželice je večinoma modro in preudarno. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Ihta

    Brezposelnim in upokojencem življenje prepovedano!

    Prav, že res, da je praznični december čas za anestezijo možganov ter duše in zato tudi čas za kolektivno amnezijo, ampak nekateri se morda kljub temu še spominjate koroških delavcev, ki si kruh služijo v Avstriji in ki so, potem ko država ni pokazala nikakršnega razumevanja za njihovo željo, da bi se izognili dvojnemu obdavčevanju, začeli po dolgem in počez vlagati referendumske pobude, da bi, z eno besedo, nagajali. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Ihta

    Životarjenje na antidepresivih

    Petek je, čez tri dni bom morala napisati kolumno, zato bi bil skrajni čas, da začnem spremljati poročila, da bi izvedela, kdo, kaj, komu in zakaj ne, vse o nadaljevanki, v kateri nastopajo Kuštrinovi ter Štrukljevi in ki nosi naslov Če bi fovšija gorela, ampak meni se ne da; raje bom zlezla v posteljo in briga me za ves svet, televizijo bom preklopila na History Channel, ki mi bo, medtem ko tonem v spanec, povedal vse o danes ne več ravno aktualni temi, kako plemenito dejanje je storila Peggy Guggenheim, ko je med okupacijo Francije pod ceno kupovala vrhunske umetnine judovskih umetnikov, sploh pa mi etičnih razsežnosti njenega profitarstva v tem trenutku ni mar, ker bom pravkar zaspala. Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Ihta

    Kako uporabljati knjige

    Preljubi funkcionalno nepismeni sodržavljani! (Ne, seveda ne mislim tebe, dragi bralec, ti si častna izjema.) V ponedeljek zjutraj, ko pesnim to besedilce, žal še ne morem vedeti, kakšne rožice bodo v sredo sadili drugi govorniki, najrazličnejši politiki in kulturniki, ki bodo v manjšini, njihovih modrosti še ne morem slišati – čakaj, pravzaprav lažem, na podlagi minulih izkušenj jih v domišljiji lahko točno slišim, kar je morda še huje. Vse o slovenskem jeziku kot temelju nacionalne identitete in o tem, kako nas bo pobralo, če ne bomo brali, bla bla. Kakšne posebne izvirnosti ob takih slovesnih priložnostih pač ni mogoče pričakovati. Zato bi rada zasukala krmilo v drugo smer in glede na to, da je knjižni sejem vendarle v prvi vrsti knjigotrški dogodek, podala nekaj predlogov, kako uporabiti knjigo, ne da bi jo prebrali, drugače rečeno, zakaj jih kupovati, čeprav vas vsaka črka v njih boli. Pa začnimo! Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Ihta

    Melanijin vpliv

    Ah, Melanija. Ah, mediji. Ti v strastni želji, da bi bili izvirni in duhoviti, cvetličijo in krasijo in zato sploh ne znajo več reči »Japonska«, temveč je treba poetično zaokrožiti frazo o »deželi vzhajajočega sonca«, kar je duhovito samo kakih stokrat, potem pa ne več. Podobno se je Donald Trump spremenil v »najslavnejšega slovenskega zeta«, kar je duhovito približno tako, kot je duhovit sam. Jaz pa, nesrečnica, sem ves čas mislila, da radio in nacionalka tu streljata mimo, ker Melaniji pripisujeta več pomena in teže (več teže, kaj hujšega za manekenko!), kakor ju v resnici ima, dokler se mi med zadnjim televizijskim soočenjem Donalda Trumpa in Hillary Clinton niso odprle oči in sem spoznala, da Melanija verjetno odločilno vpliva na možkove javne nastope: delala sem ji krivico, fej me bodi. Najodmevnejša izjava, s katero je pred kamerami postregel Trump, je taka, kot da bi zrasla na slovenskem zelniku: zagotovo mu jo je prišepnila ženka. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Ihta

    Štrebarka

    Slovenija torej ne bo generalno sekretarila v Združenih narodih – ovbe. Dosežki dr. Danila Türka na poskusnih glasovanjih so bili sicer izvrstni (temu je najbrž bolj od njegovega rodu botrovalo dejstvo, da ga je marsikateri glasovalec poznal kot odličnega organizatorja, pravnika in diplomata), ampak za Slovence to ni dovolj. Treba je biti prvi, pa nam ni bilo dano, ker so se proti nam, velikanom, titanom in polbogovom, zarotile nekakšne marginalne države, kakršne so ZDA in SZ. (Ups, pardon, Rusija. Dokler bodo imeli Putina, se mi bodo napake pač dogajale.) Celo radijski Val 202, ki po inteligenčnem količniku znatno prekaša nacionalno televizijo, se je v jutru po (ne)izvolitvi Slovenca za prvega moža svetovne organizacije odel v pogrebne tone. Da bi nas potolažil, je na dan spet privlekel Aleksandra Čeferina in njegovih 42 glasov podpore. Če prav razumem ljudsko evforijo, je Čeferin postal papež, drugače si vsega tega rajanja ob njegovi izvolitvi ne morem razlagati. No, pa tudi na vesoljnih lepotnih tekmovanjih imajo naše misice še nekaj možnosti za zmago, nas je potolažila valovska voditeljica, in če bog da, se bomo Slovenci ponašali s prvo damo Amerike. (Mimogrede – samo mimogrede, ker si Melanija več od »mimogrede« ne zasluži. Le od kod se je vzelo vprašanje, »kaj bo Melanija Trump naredila za Slovenijo«, če se njenemu možeku posreči, vsemu svetu pa grdo zalomi? Saj je vendar naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se Slovenije za vedno znebila. Zlobneži celo trdijo, da se je slikala gola in bila dekle na poziv. Pa nikarte misliti, da jo obsojam – tudi sama bi bila pripravljena grešiti, če bi to pomenilo, da bom pobegnila kam daleč od tod, tako kot lastovke jeseni.) Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Ihta

    Lop po ženskah, drugič

    Saj ne morem verjeti. Kratko malo ne morem verjeti, da že vdrugo pišem kolumno na isto temo in s skoraj enakim naslovom, kot ga je nosila prva – ker ne morem verjeti, da je moja država, ki si domišlja, da je kolikor toliko blizu najbolj prosvetljenim in najbolj z znanstvenimi dognanji oboroženim državam na svetu (recimo, da bi ji za inteligenco prisodili bonitetno oceno B–), po treh letih spet povsem resno začela razpravo o odpravi brezplačne peroralne kontracepcije za ženske v plodni dobi. Te naj bi v prihodnje za tabletke vsak mesec odrinile dobre štiri evre, če jih bodo seveda v svoji tanki denarnici našle, in tako rešile zdravstveno blagajno. Slava moji državi, odlično si zna izbirati žrtvena jagnjeta. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Ihta

    Kafka na plaži

    Slovesno prisegam: če bom še kdaj v življenju šla plavat, bom šla v burkiniju. Ne zaradi verskih zapovedi, jasno, temveč zaradi estetskih. Iz razlogov, zaradi katerih bi ga morda moralo nositi tudi nešteto drugih kristjank. Ne gre le za to, da sonce na plaži že zdavnaj ni več naš prijatelj. Ampak kje piše, da bi morala svoj več kot pet desetletij star celulit in svoje obročke sala (ves čas prežeta z občutkom neznosne zadrege) razkazovati slehernemu, ki ga slučajno prinese mimo – in kje piše, da bi moral sleherni nedolžni mimoidoči zreti to strahoto? Svoj burkini bi, po pravici povedano, na strateških mestih najraje utrdila z ribjo kostjo. Ker nasprotujem lovu na kite, bi pravzaprav bolj prišli v poštev kaki umetni materiali. Mogoče betonsko železo. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Ihta

    Navznoter obrnjeno bivanje

    Potresov se bojim kot hudič križa. Vseeno pa je v meni zlobna poteza, ki me celo tedaj, ko me je strah, sili, da razmišljam cinično. Ali pesimistično, torej zdravorazumsko, če hočete. Ko sem med poročanjem o potresu v italijanskem Amatriceju slišala, da so tamkajšnji meščani zbežali z domov in vedrili v športnih dvoranah, sem se tako zalotila, da se posmehujem: zakaj pa prav v športnih dvoranah, mar se te ne morejo podreti? A že v istem hipu se je oglasila moja blažja plat, ki je pribila: tja so šli, da ne bi bili sami. Saj ni posredi samo to, da je takrat, ko te zasujejo ruševine, sila praktično, če je v bližini kdo, ki te bo izkopal izpod opeke in betona; za to gre, da se je s strahom in stisko laže spoprijemati družno. Da ob svojem dihanju slišiš še tuje. Da z neznancem, s katerim te je povezala stiska, izmenjaš besedo o tej stiski. Da so drugi (ali Drugi, kot jim pravi Emmanuel Levinas) ob tebi navzoči s telesom, z besedo, s tolažbo. Več