Monika Weiss
-
Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?
-
Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo
»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
-
Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem
Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.
-
Rudnik litija na slovenski meji?
Sredi decembra lani je okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) slovensko javnost in pristojno ministrstvo za okolje opozorila na projekt izkopavanja litija v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem, le okrog 40 kilometrov od slovenske meje. Po več kot desetletju se je namreč projekt premaknil, ker je koroška deželna vlada odločila, da investitorju, avstralskemu podjetju European Lithium, za izkop litija ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Kaj se dogaja s projektom, o katerem naše ministrstvo za okolje, energijo in podnebje pred mesecem ni vedelo ničesar? Ali bo ministrstvo zahtevalo izvedbo postopka čezmejnega vpliva na okolje, zlasti zaradi izlivov v reko Dravo?
-
Državna Gen energija po zatišju, ki je sledilo preklicu referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne, JEK 2, projekt nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Po medijskem razkritju političnih spreg in manipulacij, ki je pripeljalo do preklica referenduma – za čuda ni odstopil nihče vpleten, ne zasavska poslanca Gibanja Svoboda in SDS Nataša Avšič Bogovič in Tomaž Lisec ne ključni usmerjevalec projekta, državni sekretar v kabinetu premiera Goloba Danijel Levičar. Prav tako zdaj ni nobenih zagotovil, da referendum o projektu JEK 2 sploh bo.
-
Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik SD Matjaž Han, je tik pred novim letom objavilo javni razpis, na katerem ponuja 12,5 milijona evrov za gradnjo nastanitev za turiste, od hotelov do glampingov višje in visoke kakovosti, ter 2,7 milijona evrov za obnovo tovrstnih objektov. Gre za ponovitev razpisa; leta 2023 je ministrstvo za isti namen že razdelilo 58 milijonov evrov, vendar pa se četrtina takrat izbranih projektov ni realizirala in je več kot 15 milijonov evrov ostalo neporabljenih. Med drugimi sta od pogodbe odstopila ljubljanski hotel Slon in kar sedem od dvanajstih podjetij, ki so želela postaviti glampinge. Ob novem razpisu se odpira več vprašanj; zlasti, ali je smiselno vlagati toliko javnega denarja v nastanitve za turiste, in če že, ali res potrebujemo nove hotele, nove penzione in nove glampinge, namesto da bi vlagali v obnovo obstoječih hotelov in zmogljivosti, ki so v slabem stanju.
-
V začetku januarja je javna agencija Spirit razkrila, da je skoraj polovico denarja, namenjenega za prestrukturiranje Savinjsko-šaleške premogovne regije (20 od 53 milijonov evrov), dodelila podjetjema Vonpharma SI in Vital QI za njuna farmacevtska projekta. Po medijskih razkritjih, da gre za povezani podjetji, za katerima stoji podjetnik Tadej Von Horvath, so v torek odobreni subvenciji preklicali, preiskavo je začela policija, direktor Spirita Rok Capl, izbranec gospodarskega ministra Matjaža Hana, je ponudil odstop. Tak epilog je škandalozen – ne glede na to, ali razkriva popolno nesposobnost razpisnih komisij ali pa poskus zlorabe EU-denarja za pravični prehod. Minister Han poskuša ob vsem omiliti predvsem škodo za stranko SD, katere člani »skočijo« iz vsakega novega razkritja o razpisu. Molči pa tudi o še enem dejstvu: namreč da je tudi njegovo ministrstvo prav temu Vonu Horvathu dodelilo milijon evrov nepovratnega denarja za butični hotel na Lentu.
-
Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo člen zakona o bančništvu iz leta 2021, ki je določal, da se pri imenovanju delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. S tem je bila kratena pravica delavcev do izvolitve delavskega direktorja, je soglasno odločilo osem prisotnih ustavnih sodnikov (odsoten je bil Rok Svetlič), in z 10. januarjem razveljavilo določilo, ki je omogočalo delavske predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank.
-
Statistični podatki so alarmantni: v letih 2021–2023 je v Sloveniji samooskrba s sadjem znašala od 14 do največ 29 odstotkov, samooskrba z zelenjavo pa je v istih treh letih padla s 43 na 33 odstotkov. Za lani, leto 2024, podatkov še ni, po prvih ocenah kmetijskega ministrstva pa naj bi bili vsaj pri vseh pomembnejših sadnih vrstah v intenzivnih nasadih doseženi »pomembno večji« hektarski pridelki. Bolj smo samooskrbni pri žitih in mesu, več kot 80-odstotno, ter pri jajcih, kjer smo tik pod 100 odstotki. Ob teh statistikah smo podrobneje pogledali, kam so v letu 2024 šle kmetijske subvencije, kaj v kmetijstvu je Slovenija spodbujala z javnim denarjem. In ugotovitve? Med sto največjimi prejemniki so bili (tudi lani) zlasti živinorejci in mesnopredelovalni giganti, številni v lasti tujcev, ki se osredotočajo na zvišanje dobička v širši regiji, bistveno več kot sadjarjev in zelenjavarjev pa je vinarjev.
-
»Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si
V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!.
-
»Imeli sva vsaka svoj posebni nahrbtnik z merilno opremo, vsak je tehtal približno deset kilogramov. Z njima sva trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, prehodili šestkilometrsko krožno pot med stacionarnima merilnima postajama, ki sta bili na župnišču na hribu in na gasilskem domu v vasi, med njima pa je bila stometrska razlika v nadmorski višini,« razlaga raziskovalka dr. Kristina Glojek vsakodnevni postopek, ki sta ga z Martino Ristorini, gostujočo raziskovalko z inštituta za raziskovanje troposfere Tropos iz Leipziga v Nemčiji, v vasi Retje v Loškem Potoku opravljali dva meseca, decembra 2017 in januarja 2018. Bili sta skoraj edini gostji v tamkajšnjem hotelu, merili pa sta onesnaženost zraka zaradi kurjenja lesa, ki je tam pozimi tako rekoč edini vir onesnaženja. O raziskavi je sredi decembra pisal Guardian, potrdila pa je, da je zrak v idiličnih hribovsko-kotanjastih Retjah v času zimskih toplotnih obratov primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih mestih na svetu.
-
Prejšnji teden smo izvedeli, da v občini Hoče - Slivnica vendarle ne bodo uresničili »turističnega projekta«, katerega jedro bi bil posek zgodovinskega in z več kulturno- in naravovarstvenimi statusi zavarovanega drevoreda v Pivoli ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste.
-
Prihaja Slovenski center za krožno gospodarstvo
Gospodarsko ministrstvo pod vodstvom Matjaža Hana (SD) je sredi decembra vendarle razkrilo, kdo bo vzpostavil »Slovenski center za krožno gospodarstvo – za zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj«. Razpis je ministrstvo objavilo že konec aprila 2024, prijave je zbiralo do sredine julija, šele pred štirinajstimi dnevi pa je razglasilo, da bo 3,5 milijona evrov dobil edini prijavitelj, to je konzorcij osmih partnerjev v sestavi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), javni Zavod za gradbeništvo, medobčinsko podjetje Pomurski tehnološki park, zasebna ptujski E-zavod in ormoški Center ponovne uporabe, računalniško podjetje Arctur in ljubljansko komunikacijsko podjetje Consensus.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Ustavni sodniki so tik pred novim letom s šestimi glasovi za in dvema proti odločili, da začasna obdavčitev bank, s katero želi država dobiti dodatna sredstva za popoplavno obnovo, ni v neskladju z ustavo. Proti sta spet glasovala Rok Svetlič in Marko Šorli, Klemna Jakliča ni bilo na seji.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Politika
Novinar Tarče: »Niso vam torej rekli, da bi to, kar ste naknadno potem tudi storili, pomenilo izigravanje volje ljudstva?« Nataša Avšič Bogovič (Gibanje Svoboda): »Veste kaj, v tistih dneh je bilo marsikaj rečenega …« To je delček sprenevedanja poslanke v oktobrski oddaji Tarča mesece za tem, ko so se poslanci vseh barv na srečanjih mimo javnosti dogovarjali in dogovorili, kako zakoličiti projekt JEK 2 pred referendumom in ne glede na voljo ljudi. Že maja letos so poslanci Svobode, SDS, SD in NSi (proti je bila Levica) složno sprejeli resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, s katero so JEK 2 inavgurirali v energetski objekt, ki »bo v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Republike Slovenije z električno energijo«. Poslanci so se odločili, da bomo imeli JEK 2, nato pa so nameravali volivke in volivce vprašati, ali bi imeli JEK 2. Da je tak vrstni red neprimeren, nemara celo zakonsko sporen, so bili jasno opozorjeni, je razkrila Tarča.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet
Ko je priznani fotograf Christian Åslund avgusta po 22 letih znova fotografiral ledeniško otočje Svalbard, je takole povzel svoje vtise za The Guardian: »Stojite na Arktiki v majici s kratkimi rokavi in ledenikov skoraj ni več.« Julija in avgusta letos so temperature tam v povprečju za štiri stopinje presegale dolgoletno povprečje, 11. avgusta so izmerili rekordnih 20,3 stopinje Celzija, že 23. julija tudi rekordno taljenje ledu, petkratnik običajnega. Za okoli 900 milijonov ljudi na obalnih območjih po svetu postajajo ti ekstremi življenjska grožnja, so opozorili znanstveniki. Ponovno.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Družba
Bivši urednik na RTV Slovenija Rajko Gerič je moral prejšnji teden v novi vlogi, po novem skrbi za odnose z javnostjo na računskem sodišču, javnost obvestiti, da je računsko sodišče RTV Slovenija izreklo kar dve negativni mnenji za leto 2022, ko je javni zavod vodil Andrej Grah Whatmough. Ironija usode je, da je bil poleg generalnega direktorja RTV Graha Whatmougha in direktorja TV Uroša Urbanije ravno Rajko Gerič ključni akter glavnega projekta političnega prevzema RTV v času zadnje Janševe vlade, vzpostavitve »vzporednega« informativnega programa na drugem programu.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Krčenje brezplačne pravne pomoči?
Lojze N. je od svojega delodajalca junija lani prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seveda je to njega in njegovo družino nemudoma pahnilo v finančno stisko, ni si mogel privoščiti odvetnika. A Slovenija ima za take primere sistem pomoči: gre za brezplačno pravno pomoč, ki je namenjena prav ljudem v taki stiski. Z odobreno brezplačno pravno pomočjo je prišel do odvetnika, v sodnem postopku, ki je sledil, pa je sodišče potrdilo, da je bila odpoved nezakonita, delodajalcu pa je naložilo izplačilo nadomestil plač in poravnavo socialnih prispevkov za čas do zakonite odpovedi. To je le eden od primerov s področja delovnega prava, ki kaže, kako pomemben je institut brezplačne pravne pomoči za ljudi, ki so finančno šibkejši. Vendar pa ima ta sistem, namenjen finančno in socialno šibkim, v praksi številne težave, nekateri prebivalci, ki te pomoči ne rabijo, ga tudi zlorabljajo.
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Politika
Gradnja sežigalnice odpadkov v Ljubljani je eden od paradnih projektov župana Zorana Jankovića. Podpirajo ga tudi svetniki Gibanja Svoboda, ki so decembra 2022 z Jankovićevo listo podpisali koalicijski sporazum. Da se sežigalnice »posebej veseli«, je Janković pred dnevi omenil v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo – po zadnjih ocenah naj bi na leto v njej sežgali do 140 tisoč ton odpadkov, to je v povprečju več kot 383 ton na dan. Ker mora objekt vendarle prestati okoljsko presojo, saj je zrak v kotlinski in neprevetreni Ljubljani že zdaj neustrezen, smo občino vprašali, zakaj župan prejudicira izid presoje in javno govori, da bo v mestu postavil sežigalnico. Odgovorili so, da župan »popolnoma verjame in zaupa v projekt«.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so še sredi oktobra napovedovali, da bodo v kratkem v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2), zdaj pa so načrt opustili. »Priprava zakona trenutno ne poteka v obliki, kot je bila prvotno načrtovana,« so nam pred dnevi potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Odločitev je bila sprejeta v okviru širše uskladitve prioritet na vladni ravni, vključno s strani kabineta predsednika vlade.« Neuradni razlog? Predsednik vlade Robert Golob ob nizki javni podpori ne želi odpreti nove fronte, zlasti si ne nakopati protireferenduma o zakonu o JEK 2.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Politika
»Podnebne spremembe so postale modni dodatek razpravam /…/. Medtem ko spremembe namembnosti zemljišč zagotovo vplivajo na lokalne podnebne razmere, tega pa z enako znanstveno strogostjo ni mogoče trditi za vpliv izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni.«
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Družba
Odpadki na Muri, kislina v Dravi?
Zveza društev Moja Mura je pred dnevi kazensko ovadila župana Šentilja Štefana Žvaba. Okoljevarstvena zveza je po letih prizadevanj pridobila obsežno dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je župan v občinskem prostorskem načrtu (OPN) potvoril informacijo o namenski rabi parcel in s tem zasebniku, lastniku kompostarne Kogal Karliju Udovičiču, omogočil opravljanje dejavnosti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Revnim je treba subvencionirati elektriko
Onesnaženje zraka, ki ga povzroča ogrevanje (individualnih) bivališč z biomaso, je globalen problem. V okolici Alp, kamor spada Slovenija, je ta težava še posebej očitna, saj nas večina živi v dolinah in kotlinah, kjer se onesnaženje ne razredči. Ljubljanska kotlina je odličen primer tega: vse, kar spustimo v zrak, ostane zaradi geografije in vremenskih razmer pozimi dalj časa v kotlini, zato so obdobja onesnaženosti zraka tako dolga. Težava ni samo gorivo, pač pa način zgorevanja: če je zgorevanje neučinkovito, naprava spušča v zrak velike količine delcev in organskih plinov. V starih kurilnih napravah je zgorevanje neučinkovito, peči na drva so tako lahko resna težava.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Podatki državne agencije za okolje so neizprosni: v prvih devetih mesecih letos, torej še pred začetkom te kurilne sezone, so bile na večini merilnih mest v državi mejne vrednosti zdravju škodljivih delcev PM10 presežene že opazno večkrat kot lani vse leto. Med kritičnimi merilnimi mesti so recimo vsa merilna mesta v Ljubljani, obe v Celju, tudi tisto pri bolnišnici, pa na Ptuju, v Kranju, v Mariboru ob Titovi cesti, v Zagorju, Murski Soboti. Izstopajoče visoke ravni so zaznali tudi v Črnomlju pri zdravstvenem domu, kjer delce merijo od januarja letos. Ključni vir trdih delcev PM10 so promet in mala kurišča. Stanje slovenskega zraka je žalosten izraz medlih načrtov levosredinskih vlad in učinkovitih populističnih desničarskih politik, kakršno je letos uprizorila stranka Nova Slovenija z akcijo »Drv ne damo«.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel je s predsednikom uprave cementarne-sosežigalnice Alpacem (bivši Salonit) Tomažem Vukom podpisal dogovor o donaciji v višini dveh milijonov evrov.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in Inženirska akademija Slovenije sta v torek pripravila posvet Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU?
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Cerkveno podjetje ima 127 kilogramov zlata
Skupina Metropolitana, ki je v lasti Nadškofije Ljubljana, ima v sefu že skoraj 130 kilogramov zlata, trenutno vrednega več kot 10 milijonov evrov, je nedavno poročal portal Necenzurirano in opozoril, da nadškofija tudi v zlato nalaga presežke denarja, ki ga pridobi zlasti z »upravljanjem« cerkvenih gozdov. Cerkev je največja zasebna lastnica gozdov pri nas, zgolj na območju gozdnogospodarske enote Bled jih ima v lasti več kot 10.802 hektara, tam deluje cerkveno podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki je del skupine Metropolitana.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Javna agencija je ogrožala informacijsko varnost
Javna agencija Spirit, ki jo že od februarja 2022 vodi Rok Capl (februarja letos je bil pod Golobovo vlado imenovan še za petletni mandat), ni bila učinkovita pri organizaciji nadzora nad pomočjo, ki jo je država odobrila podjetjem v energetski draginji, bi lahko, če nismo prestrogi, povzeli v torek objavljene ugotovitve računskega sodišča. Primernejši opis bi bil, da je nalogo izpeljala povsem neustrezno, celo tvegano.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Družba
Kdo v Sloveniji prejema največ kmetijskih subvencij?
Ob izteku tedna slovenske hrane smo ministrstvo za kmetijstvo prosili za podatke, katera podjetja iz kmetijsko-živilske panoge prejemajo največ subvencij iz evropske skupne kmetijske politike. Letos do konca oktobra so bila to podjetja Panvita (3,01 milijona evrov), PP-Agro (2,79 milijona evrov), Mlinotest (1,84 milijona evrov) in Ljutomerčan (1,76 milijona evrov). Kdo so lastniki teh podjetij?
