Monika Weiss

  • Monika Weiss

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Politika

    Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo

    »Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica predloga.

  • Monika Weiss

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Družba

    Še ena tovarna onesnaževalka, ki s pomočjo odvetnice celo toži bližnje prebivalce

    »Bolj kisel vonj, smrdi. Moteče je...Kako bi rekel, zapeče grlo,« je februarja letos za RTV Slovenija povedal sosed Vipapa Krško, upokojenec. »Spet smrdi, to je za ponoret,« je opisal drugi. Zdaj oba ob še eni krajanki toži Vipap, papirnica in sosežigalnica, prek odvetnice Romane Lemut Strle zaradi zaščite ugleda in dobrega imena. Vipap od trojice, od teh sta dva upokojenca, zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov oziroma 3000 evrov denarne odškodnine. Kako nizko se lahko spustijo slovenski odvetniki in odvetnice v sledenju željam naročnika, smo se v Mladini spraševali leta 2021 ob primeru odvetnice Salonita Nine Zidar Klemenčič, ki je prebivalcem v okolici Salonita »žugala« z odškodninskimi tožbami že ob vsakem izrekanju o svojem okolju in zdravju. A sedanji primer Vipapa kaže novo dno. Po mnenju več sogovornikov gre za značilen primer SLAPP-tožbe, katere glavna namena sta nadlegovanje in izčrpavanje »tarč«, da bi utišali kritične glasove in izrinjali civilne družbe iz vprašanj javnega interesa.

  • Monika Weiss

    30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Družba

    Milijarde za razgradnjo nuklearke

    V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.

  • Monika Weiss  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Družba

    Več kot 5.000 odklopov elektrike zaradi neplačil

    Nedavno objavljeno poročilo državne Agencije za energijo razkriva, da je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), od tega večina, krepko čez 5000, zaradi neplačil. Večina odklopljenih gospodinjstev je dolg do elektropodjetij poravnala v prvih nekaj tednih in bila priklopljena nazaj, saj brez elektrike danes pač ne moremo živeti. Pri tem je alarmantno, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena tako imenovana nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Na državni Agenciji za energijo potrebe po spremembah nujne oskrbe ne vidijo – med drugim tudi zato, ker naj bi pomoč najranljivejšim zagotavljale že humanitarne organizacije. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago?

  • Monika Weiss

    23. 8. 2024  |  Mladina 34  |  Družba

    Napoteni delavci

    Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.

  • Monika Weiss

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Družba

    »Rio Tinto, marš iz Srbije!«

    Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.

  • Monika Weiss

    16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Družba

    Ekološko neuspešna družba

    »Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.

  • Monika Weiss

    9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Politika

    Kaj so proizvajalci streliva in mešetarji z njim želeli od ministra Hana

    Konec julija se je na ministrstvu za gospodarstvo zglasilo več predstavnikov naše vojaške (formalno obrambne) industrije, konkretneje predstavniki šentjernejskih podjetij Arex in D Partner.

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Družba

    »Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«

    Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.

  • Monika Weiss

    2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Družba

    Direktorji bi raje dizelski SUV

    V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.

  • Monika Weiss

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Politika

    Spraševalka Jelka Godec

    Poslanka SDS Jelka Godec je zgolj v prvih treh tednih julija postavila 30 poslanskih vprašanj, v dobrih dveh letih od nastopa te vlade pa jih je spletno orodje Parlameter naštelo že 324. S tem je rekorderka med 90 poslankami in poslanci sedanjega sklica. Po Parlametru se z Jelko Godec lahko meri le njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert s 311 vprašanji, nato pa ji s precejšnjim zaostankom sledijo strankarske kolegice in kolegi Karmen Furman, Andrej Kosi, Suzana Lep Šimenko, Alenka Helbl in Anton Šturbej.

  • Monika Weiss

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Politika

    Jedrska kampanja se je že začela

    Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?

  • Monika Weiss

    26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Politika

    Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?

    Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.

  • Monika Weiss

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Politika

    Tivoli, primer samopašništva

    Ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave kot strokovna institucija s področja naravovarstva koncertu v mestnem parku Tivoli, ki naj bi ga tam imel starosta slovenskega popa Robert Pešut - Magnifico, drugič rekel »ne«, je glasovalni stroj ljubljanskega župana Zorana Jankovića v mestnem svetu po hitrem postopku sprejel spremembo občinskega odloka. Z njim je državni zavod za varstvo narave preprosto izločil iz odločanja o prireditvah v Tivoliju. Med 24 svetniki in svetnicami, ki so podprli tako »rešitev«, so bili ob listi župana Zorana Jankovića tudi svetnik Klemen Žibert iz SD, čigar babica Julka Žibert je svetnica Jankovićeve liste, ter šest svetnic in svetnikov Gibanja Svoboda. Med njimi je bil tudi Marko Maver, visok uradnik ministrstva za naravne vire in prostor; torej ministrstva, ki je v postopku pritožbeni organ in utegne po vseh zapletih imeti končno besedo glede izvedbe koncerta konec avgusta. Uveljavitev spremenjenega odloka je namreč, kot kaže trenutno, ustavljena z referendumskimi zahtevami.