Jure Trampuš
-
Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«
Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.
-
Presenečenje, ki ga je v torek, sredi razčiščevanja, kakšna prihodnost čaka SD, razkril vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec, ni bilo pravo presenečenje. Vatovčevo sporočilo, da so odnosi v poslanski skupini tako skrhani, da se pričakuje odhod Mihe Kordiša, neuradnega voditelja »levega krila« stranke, je bilo v resnici pričakovano. Hkrati je Levica napovedala, da naj bi Miho Kordiša razrešila iz članstva v vseh odborih in v preiskovalni komisiji.
-
Vojko Volk / »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Putin«
Vojko Volk je bil v karieri marsikaj, veleposlanik v Zagrebu in v Rimu, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, generalni konzul v Trstu. Opravlja funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Je torej nekakšen svetovalec premiera Roberta Goloba za zunanjo politiko. Volk ni tipičen diplomat, včasih je zelo neposreden in veliko pove. Prejšnji teden se je ustavil pred parlamentom in v spomin umrlim v Gazi prižgal svečo.
-
Potem ko je NSi objavljala propagandne posnetke, opremljene z geslom »Drv ne damo«, potem ko se je pred skladovnico drv slikal Janez Janša, potem ko so se v političnem prostoru pojavile grožnje z referendumom, se je predsednik vlade Robert Golob odločil, da bo stopil korak nazaj. V ponedeljek je v parlamentu napovedal, da bo koalicija spremenila zakonski predlog, ki je predvideval prepoved vgradnje peči na trda goriva v nove stavbe v strnjenih naseljih. Ta člen naj bi odpravila.
-
Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael
Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.
-
Myriam François, režiserka, pisateljica, avtorica odmevnih dokumentarcev, se je v ponedeljek zvečer na britanski televiziji Sky News pogovarjala o dogajanju v Rdečem morju, o napadih na tovorne ladje in povračilnih napadih letal ZDA in Velike Britanije na položaje hutijevcev. Novinarka jo je vprašala, ali se je morda ameriška administracija odzvala prepozno, ker naj bi bile zaradi akcij hutijevcev ogrožene milijarde dolarjev. »Bombardiramo eno od najrevnejših držav na svetu,« je jezno odvrnila Myriam François. »Bombardiramo jo, ker nekaj ljudi v čolnih podpira Palestince, nad katerimi se izvaja genocid. To je noro, zelo mi je žal, ker Amazonovi paketi zamujajo, tudi moj bi lahko prišel prej, ampak govorimo o genocidu.« Novinarka jo je prekinila, češ veliko ljudi pravi, da ne gre za palestinsko vprašanje, hutijevci naj bi si s tem le povečevali prepoznavnost in pomen. »Če želite ustaviti to, kar delajo hutijevci, razglasite premirje … V Gazi je umrlo že 25 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč ljudi je ranjenih, nimajo dostopa do hrane, vode in pomoči. Kako se lahko sploh pogovarjamo o trgovini, ko pa otroke v Gazi operirajo brez anestetikov?«
-
V Sloveniji danes tako rekoč nobeno gospodinjstvo za primarni vir ogrevanja ne uporablja premoga. To je logično, država je že daljnega leta 1994 začela omejevati uporabo premoga ali koksa, pri katerem je vsebnost žvepla previsoka. Postopno omejevanje se je začelo že v socializmu, saj so bila mesta, kjer so gospodinjstva za ogrevanje uporabljala velenjski lignit ali zasavski rjavi premog, izredno onesnažena. Premog takrat ni bil drag, ponekod so ga rudarji dobivali zastonj, v uporabi so bile tako imenovane kolnkarte, s katerimi so rudarji prosto razpolagali. V preteklosti je tako pred klasirnico Premogovnika Velenje v kurilni sezoni stala kolona tovornjakov, ki so lignit razvažali od hiše do hiše. A kot zapisano, čas premoga je minil. Prodaja premoga fizičnim osebam se je v Velenju končala leta 2003.
-
Res znova ječijo tečaji Evrope?
Aleksandar Hemon je bosansko-ameriški pisatelj, po pandemiji tudi elektronski glasbenik, predvsem pa mislec, katerega domovina je nekoč razpadla. Zelo je občutljiv za delitve med ljudmi. Za skrajnosti. Opozarja na nevarnosti, ki jih prinašata nacionalizem in populizem.
-
V Sloveniji lani ni bilo nobenega referenduma. Kar je logično. Referendumi, ki so jih v zadnjih letih razpisale politične stranke, so bili praviloma neuspešni. Morda se bo to letos spremenilo. Nova Slovenija je že na začetku leta napovedala, da bo stranka, če bo vlada s spremembo energetskega zakona »še naprej trmarila«, državljane pozvala, naj zahtevajo referendum. Ker je dovolj! A stvari niso takšne, kot se zdi na prvi pogled.
-
Zdravko Počivalšek 14.785 evrov, Simona Kustec 13.438 evrov, Andrej Šircelj 12.629 evrov, Andrej Vizjak 12.311 evrov, Aleš Hojs 10.079 evrov, Franc Kangler 8829 evrov – to so le nekateri najvišji funkcionarji bivše vlade Janeza Janše, ki so z zadnjo plačo pred letom in pol prejeli najvišja nadomestila za neizrabljen dopust v letih 2021 in 2022. Čeprav je že pol leta povsem jasno, da si teh nadomestil ne bi smeli izplačati in so z njimi oškodovali državni proračun – skupaj je šlo za skoraj četrt milijona evrov, pa denarja od bivših funkcionarjev nihče niti ne terja. Vlada, ki ima edina možnost vložiti tožbe, očitno ne namerava sprožiti postopkov.
-
Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«
Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Družba
Dr. Barbara Rajgelj je profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica, aktivistka, ustanoviteljica ljubljanskega Pritličja, predvsem pa ženska, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski družbi. Včasih je prav jezna, a vseskozi izredno čuteča in vztrajna pri preganjanju teh ali onih sistemskih krivic. Je tisto, česar v slovenski družbi primanjkuje, je klasična, kritična javna intelektualka, za katero sta javnost in njen pomen polje njenega delovanja. Takšni ljudje so za družbo izredno dragoceni.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto težkih odločitev Anžeta Logarja
Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Politika
Leto, ko je zbledel sijaj Roberta Goloba
Še lani decembra sta se Robert Golob in Gibanje Svoboda sončila na vrhu lestvic javnega mnenja, res je, da so se že pojavljale težave, a zdelo se je, da bo Robert Golob uspešen. Vse to, kar je sijalo v prvem letu Golobove vladavine, je izginilo v drugem.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Družba
Leto, ko so tudi slovenski hrabri možje začeli javno moliti
Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih, ki izvaja »projekte narodnega pomena«. Včasih je uspešna pri razpisih, v zadnjih letih je kot mladinska organizacija z računov šolskega ministrstva dobila slabih 18.000 evrov, drugi največji financer je občina Ivančna Gorica, tretji javni sklad za kulturne dejavnosti. To ni posebnost, država in občine financirajo dejavnosti tudi drugih mladinskih organizacij.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Svet
Stvari se v katoliški cerkvi spreminjajo prepočasi, da bi lahko verjeli v njeno iskrenost
Te dni je završalo, ko so iz Vatikana sporočili, da duhovniki po novem lahko blagoslavljajo istospolne pare. Revolucionarni preobrat? Odprta cerkev? Nič od tega, papež je odobril le blagoslov zveze. V sporočilu za javnost je Sveti sedež jasno zapisal, da »blagoslova istospolnih parov ne bo mogoče opravljati s kakršnimikoli oblačili, kretnjami ali besedami, ki so primerni za poroko«. Cerkev dodaja, da ne sme »prepovedati bližine cerkve ljudem v katerikoli situaciji, v kateri bi lahko prosili za božjo pomoč s preprostim blagoslovom,« a blagoslov istospolnih parov ne spreminja cerkvenega nauka o zakonski zvezi. Ta je jasen. Poroka je v cerkvi in pred bogom dovoljena samo med žensko in moškim. S stališča ustavne enakosti je to diskriminatorno, s stališča katoliškega nauka pa pričakovano. Sporočilo iz Vatikana ni revolucija, le dokaz, da so po mnenju katoliške cerkve istospolni pari manj vredni od raznospolnih.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Družba
Marko Milosavljević / »Koncept novinarstva je skregan z logiko politične propagande«
Dr. Marko Milosavljević je eden izmed najboljših poznavalcev slovenske medijske scene, nekoč je bil novinar, potem je zašel v profesuro. Že dolgo vztrajno in sistematsko opozarja na zlom medijske krajine v Sloveniji, opozarja na nevarnosti, na pasti, na ogrožanje demokracije in njenih vrednot. Politika ga ne posluša. Pričakovano, neodvisni mediji politiki niso nikoli v interesu, kot ji ni v interesu močan in neodvisen javni zavod RTV Slovenija. Razlike so le v podrobnostih, ena politika bi ga rada uničila, druga pa ga pušča v negotovosti. Sprenevedanje obojih pa je prav neverjetno.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Politika
Pred tedni je skupina modrih mož, ki se prosto po Plečniku ponosno imenuje Katedrala svobode, gre za ljudi, ki so nekoč pripadali krogu Janeza Janše, a so se od njega oddaljili, predlagala, kako naj se reši demokracija v Sloveniji. V izhodišču predloga je vratolomna teza, da pri nas nimamo prave demokracije, ampak nam, kot je dejal nekdanji ustavni sodnik, že dolgo pa predvsem lastnik in vodja zasebnih visokošolskih ustanov Peter Jambrek, vlada »mafijska demokracija«. Rešitev, ki so jo ponudili Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik, je tako bizarna, da ni bila deležna večjega odziva javnosti. Predlagali so, naj mandatarsko skupino izoblikujejo Janez Janša, Milan Kučan, Borut Pahor in Anže Logar in izmed sebe – če ne drugače, kar z žrebom – izberejo mandatarja, tega pa naj kasneje skupaj z deveterico reformnih ministrov potrdi še državni zbor.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
Kako RTV Slovenija rešiti iz finančne krize in kako krizi navkljub delati dober program?
Prejšnji petek je Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Dobili so jih najboljši debitanti, mladi novinarji, novinarke, pa fotografi in novinarka TV Slovenija Jelena Aščić za film Sarajevo, 1425 dni groze ter skupina avtorjev serije člankov o spolnem nasilju, ki so izhajali v Dnevniku. Najuglednejšo nagrado, nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva, je prejel nekdanji novinar in komentator Dnevnika Zoran Senković.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Družba
RTV / Kako se lahko nekdanji generalni direktor izogne morebitni odškodninski odgovornosti
V času lomastenja po RTV Slovenija, v času, ko sta jo obvladovala Andrej Grah Whatmough in Peter Gregorčič, človeka, ki nista poznala ne novinarske obrti ne načina vodenja tako velikega javnega zavoda, se je pojavljalo veliko vprašanj, ali bosta kot odgovorni osebi pravno odgovarjala za dejanja, ki sta jih storila ali iz nevednosti ali iz neznanja ali naklepno. Njune odločitve so škodile RTV Slovenija, zmanjševale so njen ugled, verodostojnost, to pa je pripeljalo do poslovne škode.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Kako je vlada kar naenkrat našla denar za RTV Slovenija?
S Kolodvorske je 13. oktobra v kabinet predsednika vlade romal dopis, v katerem je predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič Roberta Goloba pozval, naj, kot določa zakon, vlada zagotovi primerno financiranje za izvajanje javne službe. Med drugim je direktor predsednika vlade opozoril na 30. člen zakona o RTV, po katerem se iz državnega proračuna neposredno financira del narodnostnih programov in programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Po pogodbi naj bi te programe financiral vladni urad za narodnosti. Takšen program na leto stane malo več kot deset milijonov evrov, pri čemer je vlada od leta 2018 vsako leto zagotovila le kakšnih 16 odstotkov potrebnih sredstev. Zato je nastala finančna luknja.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Politika
Slovenska vojska kupuje nove helikopterje, ki pa so kljub slavospevom neprimerni za reševanje
V času popoplavne obnove in kozmičnih žarkov, v času, ko je razprava, ali naj se socialni transferji usklajujejo z inflacijo, skorajda razklala vladno koalicijo, si je Slovenska vojska pod poveljstvom obrambnega ministra Marjana Šarca privoščila nakup šestih helikopterjev. In to čeprav je država v zadnjem času že naročila štiri letala za gašenje in še eno dodatno vojaško taktično transportno letalo. Pred podpisom naj bi bila tudi približno 200 milijonov evrov vredna pogodba o nakupu novega sistema protiletalske obrambe.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Politika
Življenjepis Boruta Pahorja / Od pekla do raja
Pisanje spominov je poseben literarni žanr. Še bolj poseben pa je, če se tega posla lotijo politiki, ljudje, ki želijo na takšen način postaviti piko ali pa zgraditi mavzolej. O svoji politični karieri so tako pisali (ali pa se z zapisanim vsaj strinjali) Margaret Thatcher, Barack in Michelle Obama, Winston Churchill, Nelson Mandela, Malcolm X, Joschka Fisher – seznam je skorajda neskončen, sega vse do Julija Cezarja, ki je napisal Komentarje galskih vojn, v katerih je kot v pripovedi opisal rimsko osvajanje Galije in to storil, logično, precej pristransko.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Družba
Vlasta Jalušič / »V Gazi se dogaja genocid. In Slovenija bi morala že zdavnaj priznati Palestino.«
Dr. Vlasta Jalušič je ustanoviteljica Mirovnega inštituta, redna profesorica, avtorica, prevajalka knjig, odlična poznavalka del Hannah Arendt, filozofinje nemško-judovskega rodu, ki je ob spremljanju sojenja nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu razvila tezo o banalnosti zla. Ravno to se dandanes dogaja v Gazi. Žrtve Hamasa postajajo storilci nezaslišanih dejanj, pri čemer obstaja popolna odsotnost samorefleksije in etične presoje dejanj izraelskih vojakov nad Palestinci, storjenih v imenu obrambe lastnega naroda.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Svet
Po ugibanjih o revoluciji in kontrarevoluciji je katoliška cerkev doživela evolucijo
Pred dvema tednoma se je v Vatikanu končala »sinoda o sinodalnosti«, torej posvetovanje o prihodnosti katoliške cerkve, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kako naj se cerkev odzove na izzive sodobnosti, na modernizacijo, sekularizacijo, pluralizem idej na eni strani in svoj preživeti ustroj na drugi.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
V torek je parlamentarna komisija, ki preiskuje financiranje stranke SDS, objavila prvo vmesno poročilo. Njene ugotovitve so skrb zbujajoče, vsaj za tiste, ki so mislili, da je politika le politika, delovanje v korist skupnosti, ne pa, kot očitno mislijo nekateri, tudi gospodarska dejavnost, ki lahko poteka celo na napačni strani zakona. Poročilo namreč stranko SDS prikazuje kot mafijsko združbo, ne pa kot državotvorno politično stranko. Za svoje financiranje naj bi bila uporabljala »obvodne kanale«, za političnim delovanjem pa se, kot kaže, skriva kapitalski interes. Politika, ideologija, boj za drugorazredne in podobna gesla so torej le krinka za delovanje široko razvejenega podjetja.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Točno pred tednom dni, v petek popoldne, je v uredništvo Mladine po elektronski pošti priromalo nenavadno sporočilo – nenavadno zaradi vsebine, pa tudi zaradi tistega, česar v sporočilu ni bilo.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Janšizma ne moreš preganjati z janšizmom
Premier Robert Golob veliko govori, včasih preveč, pozablja, kdaj je čas predvolilne tekme, kdaj je čas vladanja, ali govori kot izzivalec ali kot premier. Če se predvolilnemu izzivalcu takšni in drugačni izrazi še lahko oprostijo, za premiera veljajo drugačna pravila. V rokah ima veliko politične moči, z močjo prideta odgovornost in samoomejevanje.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
Gotovo poznate roman Oscarja Wilda Slika Doriana Graya. Govori o sliki lepega mladeniča, ki se sčasoma spreminja, dokler iz portreta zalega fanta ne nastane okruten obraz, takšen pa postaja tudi upodobljenec.
