Jure Trampuš
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Novomeški škof Andrej Saje (letnik 1966) daje videz drugačnega, bolj odprtega, vključujočega cerkvenega dostojanstvenika. Ne on ne njegov nagovor nista del bahate, aristokratske cerkve, ki jo v teh krajih pooseblja nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal Franc Rode. Ko je škof Saje marca lani na položaju predsednika Slovenske škofovske konference zamenjal skoraj 20 let starejšega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, je marsikdo menil, da bo v katoliški cerkvi v Sloveniji zavel nov veter. Tri tedne po prevzemu te ugledne funkcije se je Saje v imenu katoliške cerkve opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
V sredo je bila malo po pol desetih zjutraj v elitnem Grand Plaza Hotelu v središču Ljubljane, v njegovi manjši dvorani Safir, javna seja novega društva, poimenovanega Platforma sodelovanja. Prišlo je kakšnih 100 ljudi, veliko je bilo novinarjev, glavna zvezda pa je bil Anže Logar, predsednik sveta stranke SDS, njen drugi človek in njen poslanec, nekdanji minister in kandidat za predsednika republike, ki zdaj želi prebuditi, kot pravi sam, razcepljeno, razdvojeno Slovenijo, deželo, ki je obstala v leru, v statusu quo, ki se izgublja v konfliktih, ti pa koristijo obema, levemu in desnemu političnemu polu.
-
28. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura
Vedno, ampak res vedno znova se je treba spomniti tistega slavnega izreka Marka Zorka, ki je pred kakšnimi 15 leti v Mladini zapisal: »Smeh je znamenje svobode, začetek smeha je konec strahu.« Bil je to čas prve Janševe vlade in vsa Slovenja se je krohotala, ko so sredi Ljubljane v nekem stanovanju kar naenkrat odkrili skrito celico nemške obveščevalne službe. Družba je potrebna smeha, smeh razgrajuje vse jeklene režime.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«
Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Kako imenovati človeka, ki je tragedijo v Beogradu zlorabil za politični obračun?
Andreja Katič je bila v času vlade Mira Cerarja ministrica za obrambo; prihaja iz Šaleške doline, kot ponosna socialdemokratka pa vodi lokalno izpostavo Združenja borcev za vrednote NOB. Ni ji vseeno za dogajanje v času druge svetovne vojne, z žarom v očeh govori na partizanskih slovesnostih, rada citira pesmi pesnika Karla Destovnika Kajuha. Po lanskih volitvah se je Andreja Katič iz strankarske politike po lastnih besedah umaknila: zdaj naj bi jo bolj zanimala strokovnost, trenutno kot državna sekretarka opravlja službo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Kučan ne podpira rušitve Spomenika revoluciji
Precej običajno je, da v času revolucionarnega zanosa padajo spomeniki prejšnjega režima. Ob prihodu demokracije so tako v državah Vzhodne Evrope množično odstranjevali sovjetske spomenike. Tega ikonoklazma je bilo v Sloveniji nekaj, a vseeno manj, navsezadnje v Velenju še vedno stoji kip Josipa Broza - Tita, narejen po izvirniku hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, le da je velenjska različica, postavljena leta 1977, v nadnaravni velikosti. Tudi zato je nepričakovana poteza prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, hkrati zadnjega voditelja Komunistične partije Slovenije, ki je več kot 30 let po demokratizaciji podvomil o smiselnosti monumentalnega kipa Draga Tršarja, posvečenega revoluciji, ki še danes stoji na ljubljanskem Trgu republike.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
Ali politiki lahko hodijo na dopust?
»Slovenski delavec na zastonj golaž; Golob jih pozdravlja iz najdražjega hotela na Siciliji,« je na prvega maja dan kričal naslov na Nova24TV. »Golobova prvomajska poslanica iz luksuznega hotela,« je pisalo na nekem lokalnem derivatu že omenjene Nove. »Medtem ko se bo slovenski delavec danes razveselil zastonj prvomajskega golaža, na @8Marec pa mu bodo razložili, da so ostrige za 20 EUR čisti elitizem, gre predsednik za 1000 EUR na noč po poteh serije Beli lotos,« je zapisal Mirko Majer, urednik do opozicije prijaznega Planeta TV.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Albert Mrgole, družinski terapevt / »Otroci se zlorabe moči naučijo od staršev«
Albert Mrgole skupaj z Leonido Mrgole vodi Zavod Vezal, kjer kot družinska terapevta pomagata staršem, otrokom, zakoncem in družinam, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih stiskah. Njun pogled na odraščanje mladih je drugačen od prevladujočega; kot kakšna prijazna hipija vseskozi govorita o odnosih, o tem, na kakšen način se povezujejo otroci in starši, zakaj je pomemben odnos, kaj se z avtoriteto dogaja danes. V zadnjih tednih so slovenske medije znova preplavile zgodbe o nasilju med mladimi – in najpogostejši odziv je, da so mladi pač razvajeni, da nimajo mej. Odgovor na to je seveda kazen. Albert Mrgole pravi, da je takšno razmišljanje povsem napačno, preživeto, celo nevarno. Nasilja pač nikoli ne moreš reševati z nasiljem.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Politika
Pavel Rupar, kralj src slovenskih upokojencev in upokojenk, nekdanji župan, poslanec, zapornik in član stranke SDS, je sporočil, da je konec predigre. Zdaj namerava ustanoviti politično stranko. Trg republike in napev o čebelicah, kot pravi sam, nista dovolj. Naslednji korak je torej stranka, sledijo volitve in vstop v parlament. »Nisem ne lev ne desen,« pravi Rupar, »sem za dostojne pokojnine.«
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
»Medijske laži imajo posledice«
Kako bi poimenovali medij, ki zavestno širi laži? Za začetek bi rekli, da to ni medij, ampak propagandno občilo, ki deluje s točno določenim ciljem. Morda je ta vnašanje zmede, želja po ekscesnem dobičku, morda je v ozadju politični interes. Lahko je vse troje. Tako deluje ameriški Fox News, na katerem voditelji zavajajo, širijo teorije zarote, strašijo, promovirajo rasizem in govorijo o tem, da demokratska stranka z uvozom migrantov izvaja tako imenovano veliko zamenjavo.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Politika
Ponedeljkov večer je bil mrzel, jasno je bilo in pihalo je. Tistih nekaj bakel, zataknjenih v travo, ni ogrelo množice, ki je v temi stala ob majhnem odru. Nekaj po deveti uri se je začel program. S himno, ne z Zdravljico, temveč s himno delavskih gibanj, z Internacionalo, pesmijo, ki je nastala v 19. stoletju pod prsti francoskega revolucionarja, komunarda Eugèna Edina Pottiera, in belgijskega skladatelja, socialista Pierra De Geytera. Trenutek je bil pravi. Tisti večer je bila namreč 86. obletnica sestanka, ki je v noči s 17. na 18. april 1937 potekal na Barličevi domačiji na Čebinah. In množica, ki se je skrivala pred vetrom, je stala ravno tam, pred domačijo, kjer je pred davnimi leti potekal ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Družba
Kdor se spomni lanskega predvolilnega časa, se spomni tudi ogorčenja, s katerim so pripadniki tedanje vladne garniture opisovali zbirko satiričnih pesmi Svetlane Makarovič Vladavina muh. Bila naj bi neokusna, vredna prezira, širila naj bi sovražni govor in žalila oblastnike. V resnici jim je, res ne prijazno, zgolj nastavljala ogledalo. Politična satira pač nikoli ne more biti posebej prijazna, vedno pa mora v ozadju, tako pesnica Svetlana Makarovič, prižgati »majceno luč«. Lahko ima tudi mehko ali manj mehko šapo, a brez majhne hudobije prave satire ni.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Janez Vogrinc je dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki jo je oblikovalo resorno ministrstvo. Politika veliko govori o reformah, tudi o šolski, a Vogrinc je zadržan, njegova strokovna komisija naj bi pripravila smernice, iz katerih bi se potem oblikovale spremembe. Stanje v šolstvu ni najboljše, primanjkuje učiteljev, veliko pa je sistemskih nedorečenosti, kot na primer vpis v srednje šole. Razlog za vse to je pravzaprav enostaven, že zadnjih nekaj mandatov šolski resor vodijo posamezniki, ki nimajo velike politične teže, hkrati pa so bili brez pravih strokovnih smernic. To naj bi se zdaj spremenilo. Vogrinc sicer zavrača tezo, da je njegova strokovna komisija le paravan, privid, za katerim se dogajajo druge stvari. Načrtovanje reforme naj bi bilo tokrat resno.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Alenka Jeraj / Kopriva ne pozebe
Alenka Jeraj, poslanka, predsednica Društva Fran Govekar Ig, mama, pesnica, režiserka, odbojkarica, smučarka, redna obiskovalka cerkvice na Kureščku, optimistka, v teh krajih znana tudi pod psevdonimom Kopriva, ki ga je uporabljala na Twitterju, že skoraj 20 let sedi v parlamentu. Prvič je poslanka postala leta 2004, od takrat pa v parlament ni bila izvoljena samo enkrat. Ker je poslanka z dolgo kilometrino, dobro pozna postopke, poslovnik in vse drugo, kar pritiče poslanski službi. K tej sodijo tudi poslanska vprašanja, poslančeva pravica, da predstavnika oblasti povpraša, kaj misli o kakšni temi.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
V neki osnovni šoli v osrednji Sloveniji se je pred dnevi zgodil incident. Deklica, ki se še navaja na slovensko šolo, saj je njena družina zaradi vojne pribežala iz Rusije, je med odmorom plezala po ograji. Ni bila edina, otroci to ves čas počno. Učiteljica ji je rekla, naj preneha, deklica pa se ji je opravičila. »I am sorry,« je dejala po angleško, slovenskega jezika se šele uči. Opravičilo ni bilo dovolj. Učiteljica ji je zabrusila, da je tu Slovenija. »Tukaj se govori slovensko. Nauči se,« naj bi ji dejala. Jezna izjava učiteljice je žaljiva, nacionalistična, izključujoča, je nekaj, česar si učitelji, še posebej oni, ne bi smeli privoščiti. Slovenska šola naj bi bila vključujoča, podpirala naj bi raznolikost, večkulturnost, predvsem bi morala pomagati šibkim, tudi begunskim otrokom.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
»Želim si, da se tujci vključijo v družbo«
Nisem nacionalist, nisem ksenofob, po vsem svetu imam veliko prijateljev takšne ali drugačne vere. V Sloveniji potrebujemo tujo delovno silo, želim pa si, da se tujci in njihove družine enakopravno vključijo v družbo. Glavna težava je uporaba jezika, ni problem kriminaliteta tujcev ali kaj podobnega, vsi problemi in strahovi ostalih prebivalcev izhajajo iz neznanja jezika. Posledično to pomeni, da med priseljenci in ljudmi, ki živijo v Kranju, ni sodelovanja, komunikacije, pojavlja pa se izolacija šibkejših.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Ekonomija
Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Hojsu, Grimsu, Ruparju in Janši naj bi bili grozili s smrtjo
Pavel Rupar je objavil zastrašujočo novico. Njemu in nekaterim drugim politikom naj bi bil nekdo grozil s smrtjo. Grožnja ni prišla niti po navadni niti po elektronski pošti, le na internetu je nekdo objavil posnetek, na katerem so štirje naboji, na njih pa zapisana imena: Hojs, Grims, Rupar, Janša. Posnetek z grožnjami v spakedranem balkanskem jeziku naj bi se bil pojavil na družbenih omrežjih, novico o njem pa je Pavel Rupar sporočil na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nove protestne dosežke.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Družba
Kako se SDS po novem bori za čisto pitno vodo, za upokojence, za paciente, za vso Slovenijo
Dobrih deset mesecev je od tistega junijskega četrtka, ko se je prvič sestala vlada Roberta Goloba. Bilo je malo po volitvah in koalicija je uživala veliko podporo. A vsaki medeni tedni se končajo, nekateri ljudje so razočarani, drugi so pričakovali preveč, zato se je začela priljubljenost vlade zmanjševati. Izsledki Ninamedijine marčne raziskave so pokazali, da delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 47,6 odstotka vprašanih. Delež kritikov je enak deležu podpornikov. Hkrati se že nekaj mesecev nenehno zmanjšuje priljubljenost Gibanja Svoboda, po zadnjem merjenju bi stranko podprlo le še 24,9 odstotka vprašanih, razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je tri odstotne točke. Vse to je pričakovano, vlade, ki jih podpira večinski del volilnega telesa, so redke. Janševa vlada je začela izgubljati javnomnenjsko podporo po petih mesecih, vlada Mira Cerarja takoj, le vlado Marjana Šarca je javnost, kdove zakaj, podpirala več kot leto dni, pa četudi je potem koalicija razpadla.
-
Svetlana Makarovič / »Zadnje čase sem tolikokrat popljuvana, da se mi ni treba niti tuširati«
Svetlana Makarovič je v teh krajih znana po ostrem jeziku, morda ga res ima, a je veliko več kot to. Je predvsem velika umetnica, pesnica, pisateljica, igralka, pevka, ki vseskozi opazuje družbo, ji nastavlja zrcalo in zastavlja svoj glas za najšibkejše. Kdor vidi v ogledalu drugačno podobo, kot si bi jo želel, je lahko užaljen, a naloga umetnosti pač ni, da bi oblasti pela hvalnice. Svetlana Makarovič ima že vse življenje težave z oblastjo, težave ima tudi s to ali ono elito. Ne zato, ker naj bi bila posebna, ker naj bi imela mačke raje od ljudi, pač pa zato, ker je samosvoja, ker, kot pravi, na udarce odgovarja z udarci. Prosto po vikinški morali, na zlo se odgovarja z zlom, na dobro pa z dobrim. Pesnica je hud udarec doživela leta 2000, ko je dobila Prešernovo nagrado za svoj umetniški opus, vendar je hkrati nagrado dobil tudi mozaičar, pater Marko Rupnik, za poslikavo zasebne papeževe kapele. Takrat je nagrado s solzami v očeh zavrnila, tudi zato, ker naj bi priznanje Rupniku omogočilo, »da so klerikalci agresivno stopili v slovensko kulturo«. Letos, toliko let kasneje, je tudi zaradi obtožb o spolnih zlorabah, ki jih je bil deležen Rupnik, od države zahtevala, da se ji nagrada vendarle izroči. Ni šlo. Upravni odbor Prešernovega sklada je zavrnil idejo, da bi ji nagrado izročili na osrednji državni proslavi, za to je na odru Svetlana Makarovič prebrala pesem. Pesnica je za zdaj še vedno brez nagrade, njeni oponenti pa se neprepričljivo izgovarjajo na pomanjkljivosti v zakonodaji. Če že komu, je ravno ona tista, ki bi ji država morala to nagrado vročiti.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Družba
Leto 2018 za katoliško cerkev v Nemčiji ni bilo prijazno. Objavljeno je bilo posebno poročilo o tem, da je bilo od leta 1946 pa do 2014 v cerkvi zlorabljenih vsaj 3700 mladoletnikov, večinoma je šlo za fante, več kot polovica jih je bila mlajša od 13 let. V poročilu niso bila navedena zgolj imena duhovnikov, pač pa je jasno pokazalo, da je bila večina duhovnikov, ki so storili ta dejanja, le premeščena v druge župnije, brez kazni, brez opozoril. Zlorab je bilo osumljenih 4,4 odstotka duhovnikov. Javnost je bila ogorčena, nemški škofi pa so obljubili, da bodo upoštevali priporočila iz poročila, očistili cerkev in začeli pot prenove, »sinodalno pot«, s katero naj bi se katoliška cerkev približala sodobnemu času. Leta 2021 je vplivni nemški kardinal Reinhard Marx zaradi poročila papežu Frančišku ponudil odstop, saj naj bi bil uničil dokumente o duhovnikih, ki so spolno zlorabljali otroke, ali pa jih sploh ni pripravil, vendar Frančišek odstopa ni sprejel. Tudi nedavno umrli papež Joseph Ratzinger je bil med tistimi, ki v času, ko so vodili škofijo, niso ustrezno ukrepali, on v vsaj štirih primerih zlorab otrok ni posredoval.
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Politika
Lani je Janševa vlada tik pred volitvami na hitro sprejela uredbo, s katero je trajno zvišala delež socialnih prispevkov za duhovnike, ki ga krije država. Razlog za to potezo je bilo politično prepričanje, da so nekatere verske skupnosti, še posebej katoliška cerkev, »družbeno koristne organizacije«, zato jim je država namenila stoodstotno financiranje nadomestila za socialne prispevke. Skupno naj bi zdaj to pomoč prejemalo 764 verskih uslužbencev, od tega jih je 727 pripadnikov katoliške cerkve. Janševo uredbo je sicer maja lani kritizirala vladna pravna služba, saj naj bi bilo za takšno zvišanje treba sprejeti zakon, ne pa samo vladno uredbo. Hkrati so bile te ugodnosti deležne zgolj verske skupnosti, ki jim je bil priznan status družbeno koristne organizacije, torej le večje. A Janši se je pred volitvami mudilo.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Pred petnajstimi leti je Karl Erjavec, nekdanji predsednik DeSUS, stranke, ki skorajda ne obstaja več, obljubil 1000 evrov visoko pokojnino. Potem se je potegnil nazaj in dejal, da smo ga narobe razumeli. Tudi Franc Križanič, finančni minister v vladi Boruta Pahorja, je davnega leta 2008 napovedal, da bo minimalna plača v Sloveniji visoka 1000 evrov. Minila so leta, obljubi se nista uresničili. Povprečna pokojnina danes znaša 778 evrov, minimalna plača pa je v zadnjih letih zlagoma prilezla na 878 evrov neto. Oboje ni veliko. Danes vsaj 85.000 upokojencev in upokojenk živi pod pragom revščine.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Eva Irgl je bila v daljni preteklosti uspešna televizijska voditeljica in malo manj uspešna študentka teologije. Leta 2004 se ji je posrečil veliki met, postala je poslanka v državnem zboru. Od takrat je poslanka stranke SDS, dovolj glasna in prepoznavna, a nikoli v prvih vrstah širjenja strahu in sovraštva, kar radi počno kakšni drugi poslanci. Res pa je tudi, da javno ni nikoli kritizirala politike Janeza Janše, še največji »korak proti« je njeno prijateljstvo z Anžetom Logarjem.
-
V Zgornji Savinjski dolini najdemo majhno občino Mozirje, ima nekaj več kot 4000 prebivalcev, večinoma pa leži ob vznožju Golt na eni strani ter Dobrovelj na drugi. Hvali se, da je »vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino«. Že mogoče, Mozirje je lep kraj, občino pa že dolgo vodi isti župan. Krajani mu prijazno pravijo »Žužu«, kar je okrajšava za dva poklica, župnika in župana. Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je natančno to, najprej je bil 15 let duhovnik, šel je po klasični poti od semenišča do župnišča, nato se je odločil, da bo ta poklic opustil in odšel med laike. Leto kasneje je kandidiral na lokalnih volitvah v okolju, kjer je prej deloval kot duhovnik, in uspelo mu je. Župan Mozirja je že od leta 2002, prvič ga je podprlo 62 odstotkov volivcev, lani pa na lokalnih volitvah ni imel protikandidata.
-
»Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«
Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.
-
»Jaz bom ljudem poslal ta cvet«
Ko je prejšnji teden na posvečeni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v kateri vsako leto 7. februarja poteka proslava v čast slovenski kulturi in umetnosti, stopila pesnica Svetlana Makarovič, je v dvorani završalo. Kaj bo storila tokrat? Koga bo ozmerjala? Kaj pa se sploh gre ta, kot naj bi bil ogorčeno vzkliknil eden izmed užaljenih članov upravnega odbora Prešernovega sklada, »coprnica«? Makarovičeva na odru ni naredila nič posebnega. Nobenega ekscesa ni bilo. Oblečena v črno in z rdečo zvezdo na prsih je prebrala pesem o grehu, obžalovanju in lažeh. Zares ji je prisluhnil malokdo.
-
Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?
