Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Družba

    Igor Štiks, politični filozof: Danes je levica, žal, v glavnem pozabila na revolucionarno pot

    Igor Štiks ni samo mednarodno priznan pisatelj, je seveda tudi to, a je poleg tega še aktivist, človek, ki, kot pravi sam, mu ni vseeno, kaj se dogaja v džungli, v katero je neoliberalizem preoblikoval naš svet. Morda je tudi zato, ker je begunec, rodil se je v Sarajevu in med vojno prišel v Zagreb, tako občutljiv za pojave fašizma in populizma, ki pretresajo Evropo. Ne želi pretiravati, ne straši, toda strukturne težave, zaradi katerih je pred desetletji v krvi eksplodirala Jugoslavija, so podobne težavam, s katerimi se zdaj spoprijemajo voditelji Evropske unije. Ni kriv samo neoliberalizem, ni kriv samo kapitalizem, pravi, veliko odgovornost za brezizhodni položaj nosijo tudi leva politična gibanja, ki si ne upajo razmišljati, pač pa svoje fantazije prelagajo na ramena levičarskih zvezdnikov. A iluzije so seveda pomembne, brez njih si že v izhodišču na pol mrtev. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Družba

    Matjaž Gruden: Za normalno delovanje liberalne demokracije je bistvena socialna pravičnost

    Matjaž Gruden je že več kot 20 let zaposlen v Svetu Evrope, zdaj vodi enega izmed direktoratov. Živi v Strasbourgu, zadnja leta je kolumnist dnevnika Večer, zanj piše pronicljive kolumne. Ni tipičen evropski funkcionar, govori neposredno, ostro, ne skriva se za diplomatskimi funkcijami, seveda vedno poudari, da gre za njegova osebna stališča in ne za stališča organizacije, v kateri je zaposlen, a morda tudi zaradi nje same, njenega ustroja, njenih temeljev nekompromisno vztraja pri pomenu, pravnem in civilizacijskem, evropske konvencije o človekovih pravicah. Zaskrbljen je, danes evropski konsenz razpada, razpada zavedanje, da brez solidarnosti in sočutja družba neha obstajati, ko vse to izgine, se začne dehumanizacija tistih, ki so v stiski, in tistih, ki jim ni mar. »Kadar pozabimo na soljudi, tudi sami nehamo biti ljudje,« pravi. Več

  • Jure Trampuš

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Politika

    Marjan Šarec

    V petek, 16. novembra, je na kraljevem gradu v Budimpešti potekala letna konferenca Madžarov, ki ne živijo na Madžarskem. Tam so bili tudi Madžari iz Slovenije. Nagovoril jih je seveda predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Bil je slabe volje. Alenka Bratušek je že na zaslišanju za ministrsko mesto začela govoriti o tem, da bi morala Slovenija infrastrukturne projekte graditi sama. Madžari so si dostop do morja najprej poskušali zagotoviti s Hrvati, potem s Slovenci, zdaj pa bodo, tako Orbán, poskušali z Italijani. »V Trstu imamo možnost za pridobitev večinskega lastništva v nekaterih delih pristanišča in zagotovitev varnejšega dostopa do morja za madžarsko blago,« je dejal Orbán in zraven še vljudno okrcal sestrsko SDS, ker je sodelovala pri referendumu o drugem tiru. Več

  • Jure Trampuš

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Politika

    Ignoranca in lenoba

    Občina Radenci je ena izmed manjših slovenskih občin, velika je 33 kvadratnih kilometrov, v njej živi malo več kot 5000 ljudi. Volilnih upravičencev je 4388. Poznani so predvsem po zdravilišču, po termalni vodi Radenska – polnilnico ima od leta 2015 v lasti češka družba Kofola, ki jo je kupila od zadolžene Pivovarne Laško – ter od nedelje po novem županu Romanu Leljaku. Leljak, ki je trenutno znan kot ljubiteljski raziskovalec zgodovine, je v drugem krogu lokalnih volitev za 143 glasov premagal županskega kandidata SD Emila Šmida. Nekdanji župan Radencev Janez Rihtarič na volitvah ni kandidiral. Več

  • Jure Trampuš

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Politika

    Borec proti sovraštvu

    Domen Savič je internetni medijski aktivist, ki se ukvarja z vprašanjem etike novinarstva in oglaševanja. Pred tremi leti je organiziral projekt »Dajmo medije v medije«, s katerim je poskušal oglaševalcem razložiti, da ni vseeno, komu in zakaj dajejo oglaševalski denar. Bil je to čas zgodbe o mariborskem ravnatelju, ki je po medijski zlorabi spolne afere storil samomor. Savičev tedanji pritisk je bil uspešen. Nekatera podjetja so (začasno) prekinila oglaševanje v Slovenskih novicah. Več

  • Jure Trampuš

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Evolucija politike

    Lokalne volitve so bile v Sloveniji tudi pred natančno 20 leti. Takrat so na teh volitvah še zmagovali predstavniki parlamentarnih strank. Če pogledamo zgolj mestne občine, je že bilo tako: v Ljubljani je zmagala Viktorija Potočnik (LDS), v Mariboru Boris Sovič (ZLSD in Desus), v Celju Bojan Šrot (SLS), v Kranju Mohor Bogataj (LDS) … V prav vseh mestnih občinah so pred 20 leti župani postali kandidati, ki so jih predlagale in podprle parlamentarne stranke. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Družba

    Barbara Rajgelj: Nekoč so bile vsega krive samske ženske, potem geji in lezbijke, pa izbrisani ... 

    Barbara Rajgelj je pravnica, docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je hkrati tudi veliko več kot to, vodi recimo program ljubljanskega lokala Pritličje, ki središče mesta napolnjuje z glasbo in družbeno relevantnimi vsebinami. A Barbara Rajgelj je predvsem aktivistka, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje, in to spreminja, aktivno, neposredno. Odpira nove teme. Naslednji teden se bo recimo tudi v Pritličju zgodil Grounded, festival elektronske glasbe in kritične misli, ki se bo ukvarjal z vprašanji intime v času umetne inteligence. Več

  • Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Pravica ali grožnja?

    Ko je bila Samra Dervišević stara 17 let, se je odločila, da se pokrije s hidžabom, islamskim pokrivalom, ki zakriva lase, obraza pa ne. Samra Dervišević izvira iz verne družine, njeni starši so redno molili, že od mladih nog je obiskovala verouk. Ko je dopolnila 18 let, je stopila korak dlje, začela je nositi rokavice in nikab, obleko, ki zakrije vse telo, vidne ostanejo samo oči. »V tem obdobju življenja me je močno zanimala duhovnost. Začela sem spoznavati, kakšne cilje imam v življenju in kaj me zanima, imela sem občutek, da je moje življenje nepopolno, da mu nekaj manjka. Začela sem spoznavati svojo vero islam, veliko sem brala. Zame je zakrivanje vrhunec predanosti Bogu in krona mojih prepričanj, mojega verovanja. Predstavlja mojo osebnost, lastnost. Je vzrok moje sreče,« pravi. Več

  • Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika

    Kdo laže in straši?

    SDS, Janez Janša in še posebej poslanec SDS Branko Grims radi uporabljajo citate velikih zgodovinskih osebnosti. Kar je logično, če so tako kot oni govorili tudi modri možje, so njihove besede prepričljivejše. Problem je seveda v tem, da mnogokrat citati, ki jih recimo uporablja za podkrepitev svojih tez, niso točni. Več

  • Jure Trampuš

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Družba

    Kdo posiljuje Evropo?

    *Pojasnilo uredništva Mladine: Mestna knjižnica Ljubljana je dogodek, ki ga obravnava spodnji članek, na dan izida 43. št. Mladine odpovedala. Spodnji zapis objavljamo v izvirni obliki. Več

  • Jure Trampuš

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Prazne besede Iva Boscarola

    Enajstega oktobra je imel Ivo Boscarol, podjetnik, izdelovalec ultralahkih letal, predavanje, ki ga je pripravil ajdovski Inštitut za mladinsko politiko. Šlo je za predavanje v sklopu razprav o podjetništvu, katerih namen je sporočiti mladim, »da sta za uspeh v življenju potrebni potrpežljivost in vztrajnost« in da so v življenju pomembni »trdo delo, tveganje, znoj in negotovost«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Družba

    Mladen Dolar: Kapitalizmu gre bistveno bolje, če odvrže politično navlako. Zato se demokraciji ne smemo odreči.

    Za intervju s profesorjem dr. Mladenom Dolarjem smo se dogovarjali nekaj mesecev, veliko predava, potuje, piše, a ni preveč optimističen, »zapleteno je«, pravi, »težko«. Družba se hitro spreminja, kar je bilo nekoč neizrekljivo, postaja standard. Zato smo se pogovarjali o govoricah, o tej gmoti laži, ki zmagujejo nad umom, o tem, kako znajo ta fenomen nekateri hitro zlorabiti, ko namesto pravih družbenih problemov – neenakost je eden izmed njih, vsemogočnost trga drugi – za nasprotnike postavijo ali Jude ali migrante ali tujce ali kogarkoli, ki je drugačen. Kako se temu upreti? Kaj manjka levici? Zakaj je Evropska unija kljub vsem svojim napakam vseeno nekaj, za kar se splača boriti, ne samo splača, razsvetljenske ideje nas pravzaprav zavezujejo, če ne bi bilo razsvetljenstva, ne bi bilo demokracije. Več

  • Jure Trampuš

    3. 10. 2018  |  Politika

    Intervju, ki ga ni bilo

    Mladina je o Generaciji Identitete pisala večkrat. O njih smo pisali še preden se je pojavil njihov manifest, še preden jih je na poslanskih klopeh reklamiral Žan Mahnič. Več

  • Jure Trampuš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Zloraba otrok

    Nekatere ljubljanske šole in tudi vrtci so na začetku šolskega leta učencem in malčkom razdelili Otroško prometno pobarvanko, manjšo knjižico, ki govori o cestnem prometu in tem, kako je lahko nevaren za otroke. V pobarvanki (izdaja Ljubljana SV) je zgodbica o Maši in dedku, ki se nekega mračnega jutra odpravita v vrtec, najprej prečkata cesto na prehodu za pešce, nato pa srečata Primoža, ki je pred kratkim opravil kolesarski izpit. Zgodbica govori, kako naj otroci hodijo ob cesti, kakšna so pravila, kaj so odsevni trakovi, kaj varnostni pas. Ali kot je v uvodu v knjižico zapisal Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije: »Otroci in mladostniki se morajo učiti, kako se varno gibati in ustrezno obnašati v prometu.« Namen in smisel pobarvanke je torej »obvarovati naše otroke«. Več

  • Jure Trampuš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Pleh brez križa

    Krščanski forum SDS je pripravil, kot so ga predstavili v tedniku Demokracija, predlog, ki naj bi »razbesnel neokomuniste in leve džihadiste«. Versko krilo SDS predlaga, naj se na vrh Aljaževega stolpa namesti križ, zdaj je na vrhu zastavica z letnico. »Takšna gesta bi bila neke vrste zahvala Jakobu Aljažu, duhovniku in zavednemu Slovencu, ki je podobno kot bl. Anton Martin Slomšek na poseben način povezal slovenstvo in krščanstvo. Navsezadnje bi bila takšna gesta vsaj simbolna potrditev krščanskih korenin evropske civilizacije, h kateri sodimo tudi Slovenci,« so zapisali. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

    Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične. Več

  • Jure Trampuš

    14. 9. 2018  |  Politika

    Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča 

    Žan Mahnič, poslanec SDS, tudi podpredsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na dan, ko je prisegla nova vlada, objavil fotografijo knjige, Manifest za domovino, ki jo je pred dnevi izdalo podjetje Nova obzorja. Gre za podjetje, ki izdaja tudi strankarsko glasilo Demokracijo. V knjig je podrobno orisan »program« Generacije identitete, skupine mladih, ki so se pri nas po tujih zgledih organizirali v »moderno domoljubno gibanje«. Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča? Več

  • Jure Trampuš

    14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Politika

    Rojstvo nasilja

    Kaj bi se zgodilo, če bi zapisali »vsi, ki podpirate Janeza Janšo, ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite«? Ali pa, da je »slovenski narod žrtev domobranskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano rogologijo … Dejansko gre za zelo previden načrt potomcev domobrancev, ki so želeli, pravzaprav, slovenski um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt za razslovenjenje«? Več

  • Jure Trampuš

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Družba

    Kdo je neonacistom sešil srajčico?

    Je v Sloveniji vedno več sovraštva? So ideje, ki so se zdele preživete, znova postale nekaj vsakdanjega? So se nestrpnost, zavračanje, žaljenje prelevili v fizične napade, zalezovanje, prikrito fotografiranje, dajanje pobud za pogrom in organiziranje nevarnih druščin, ki želijo vzeti oblast v svoje roke? Je rasizem na Slovenskem dobil domovinsko pravico? Več

  • Jure Trampuš

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Politika

    Žlahtni ministrski izbor

    Sedemnajstega septembra 2014, skoraj pred natanko štirimi leti, je prisegla vlada Mira Cerarja. Cerar je imel takrat veliko podporo javnosti, pa tudi solidno parlamentarno večino. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    24. 8. 2018  |  Mladina 34  |  Politika

    Prva noč

    V petek je Marjana Šarca podprlo 55 poslancev, dobil je en glas več, kot je pričakoval. Podpora, ki jo je zbral, je solidna; ko so  poslanci leta 2012 Janeza Janšo v drugo potrdili za mandatarja, je dobil manj glasov, zgolj 51. Seveda to ne pomeni, da je bila druga Janševa vlada manj legitimna kot Šarčeva, mandatar postane tisti, ki v parlamentu zbere 46 ali več glasov. Legitimnosti premieru ne dajejo glasovi poslancev, odvisna je od načina vladanja, od politik, ki jih izvaja. Miro Cerar je po veliki volilni zmagi leta 2014 dobil 57 glasov podpore, pa je njegova vlada hitro izgubila podporo med volivci. Podobno je bilo pred desetimi leti, ko je Boruta Pahorja pri kandidaturi za mandatarja podprlo 59 poslancev, dobil je skoraj ustavno večino, a mu je vlada hitro začela razpadati. Niso bile krive samo objektivne okoliščine, kriza, gospodarski zlom, krivi so bili politiki sami, ministri in premier, ki preprosto niso znali vladati. Ni torej nepomembno, kdo vodi ministrske resorje, kakšne so njihove izkušnje, kolikšna je njihova politična moč, politični program, kdo so svetovalci. Ministrska posadka nakazuje, ali bo vlada uspešna ali ne. Več

  • Jure Trampuš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Kaj bo z Matejem Toninom?

    Če predsednik državnega zbora ne bo odstopil sam, ga lahko večina poslancev na tajnem glasovanju razreši. Matej Tonin je postal predsednik državnega zbora 22. junija. Takrat je bilo to veliko presenečenje, ki je nakazovalo, da bo Slovenijo jeseni vodila desna vlada. Dober mesec dni pozneje so politična razmerja drugačna, predsednik državnega zbora naj bi postal Dejan Židan. Matej Tonin je ob junijski izvolitvi dejal, da gre za začasno funkcijo, »ko pa bo nova koalicija znana in oblikovana nova vlada, sem se z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti«. Danes Tonin zagotavlja, da bo »držal obljubo«, a brez zapletov verjetno ne bo šlo. Več

  • Jure Trampuš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Trenutki odločitve

    Lani novembra se je zdelo, da je vsega konec, pogajanja o oblikovanju nove vlade so dokončno propadla, pred vrati naj bi bile predčasne volitve. »Bolje ne vladati kot napačno vladati,« je izustil predsednik stranke, ki je dramatično zapustil zaključna pogajanja, »obžalujem propad pogovorov, a storila bom vse, da bo premagana politična kriza«, je izjavila druga stran. Več

  • Jure Trampuš

    2. 8. 2018  |  Politika

    Nevarna igra

    Levica ne bo stopila v vlado, ki jo poskuša sestaviti Marjan Šarec. Razlogov za to odločitev, ki je bila sprejeta v torek zvečer na svetu stranke, je več, a bistveni je naslednji: večina razpravljavcev je bila prepričana, da je ponujena jim koalicijska pogodba neustrezna, da so skratka pogajalci Levice pri peterčku dosegli premalo, predvsem pri vprašanju izdatkov za obrambo, davčni politiki in prodaji NLB. Ali z drugimi besedami, če bi privolili v koalicijski sporazum, bi postali del vlade, ki je kot stranka ne bi podpirali. S tem naj bi razo- čarali volivce. Levica se sicer sodelovanju s Šarcem ni popolnoma odrekla, saj mu je po portugalskem vzoru ponudila projektno zavezništvo, idejo, o kateri se je govorilo že tisto nedeljo, ko so bile v Sloveniji volitve. Več

  • Jure Trampuš

    9. 7. 2018  |  Družba

    »Slovenija spada med območja, kjer temperatura raste hitreje od svetovnega povprečja«

    Andreja Velkavrha poznamo kot vremenarja, tistega s televizije, ki se malo nasmeji in zvečer pove, kaj nas čaka naslednji dan. A Andrej Velkavrh je tudi veliko več, predvsem ima rad naravo, ljudi in opozarja, da način življenja, kot ga živimo danes, vodi v propad. »Ljudje smo preveč aktivni, preveč smo učinkoviti, v bistvu bi morali manj delati, manj proizvajati, živeti v večjem sozvočju z naravo in sami s seboj,« pravi v pogovoru za posebno številko Mladine Intervju 2018.  Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    15. 6. 2018  |  Mladina 24  |  Politika

    Ne v našem imenu!

    Bernard Brščič, nekdanji sekretar v kabinetu Janeza Janše, sicer neutruden tviteraš in sovražnik vsega tujega in nekrščanskega, je te dni zapisal takole: »V soseščini se dogajajo same dobre stvari. Orban, Kurz, Salvini ... Samo Slovenija je na poti v 'usrano' luknjo.« Več

  • Jure Trampuš

    8. 6. 2018  |  Politika

    Rumena iluzija

    Te dni po Sloveniji kroži zemljevid volilnih enot in okrajev, kjer je cela Slovenija pobarvana v rumeno. Pri volilnih okrajih je nekaj rdečih in modrih list, a rumena prevladuje. Grafika govori o tem, kako naj bi se Slovenija obarvala v barve SDS. Več

  • Jure Trampuš

    8. 6. 2018  |  Mladina 23  |  Politika

    Ne politiki populističnega rasizma

    Nedavno, ko je Slovenija vrela zaradi varčevalnega ZUJF-a, predvsem pa zaradi arogance druge vlade Janeza Janše, ki je gospodarsko krizo izkoriščala za obračun z namišljenimi ideološkimi sovražniki, so policisti zastražili zgradbo parlamenta. Obdali so jo z ograjami, neposredno pred parlamentom so bili prepovedani protesti, saj se je oblast bala množic. Bil je to čas, ko je notranje ministrstvo vodil dr. Vinko Gorenak in ko so nad protestniki krožili helikopterji. Na obeh straneh je tekla kri. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Metka Mencin Čeplak, psihologinja

    Metka Mencin je bila nekoč političarka, bila je poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, že prej se je borila za pravice žensk, za vpis 55. člena o svobodnem odločanju o rojstvu otrok v slovensko ustavo. Če bi parlament junija 1991 sprejel njen amandma, se ne bi zgodili izbrisani. Metka Mencin Čeplak je danes docentka na Fakulteti za družbene vede, je kritična psihologinja, med drugim predava o identitetnih politikah, predsodkih in množični psihologiji. Več

  • Jure Trampuš

    11. 5. 2018  |  Mladina 19  |  Politika

    Zakaj pa ne Levica?

    Stranka Levica, ki se je pred štirimi leti ponašala s pridevnikom združena, je bila na volitvah leta 2014 veliko presenečenje. Koalicija civilnih gibanj in strank, zraslih iz časa vstaj in uličnega političnega aktivizma na eni ter teoretičnega premišljevanja o prihodnosti socializma na drugi strani, se je z dobrimi 52.000 glasovi prebila v parlament. Zbrala je le 60 glasov manj kot nekoč velika SD. Kar je bilo po svoje pričakovano, socialni demokrati niso več tisto, kar so bili, njihova politika je skrenila stran od socialne države in zagovarjanja pravic delavstva. Vse to je bilo pred štirimi leti, v času, ko je tretjina volivcev polagala upe v etično prenovo družbe in neizkušenega pravnika Mira Cerarja. Več