Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Politika

    Levica o vsebini prihodnosti

    Slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk je v svojem dolgem življenju vedno vedel – in to mislimo pozitivno – kam veter piha. Nekoč je bil član stranke SDS, a jo je že pred ducatom let zapustil. Te dni so Prunka pri časopisu Delo povprašali, kaj meni o poveličevanju osamosvojitvenih obletnic in ali bo imelo sklicevanje na slavno zgodovino kakršenkoli politični učinek ali težo. Prunk pravi, da ne – sklicevanje na osamosvojitveni kapital naj Janezu Janši ne bi več pomagalo. »Če pa to hoče, potem je čisto pravi boljševik. Oni so se na zmagoviti partizanski boj sklicevali 45 let, ti pa se zdaj že 30 let na osamosvojitev.« Čas teče naprej, številke tudi. Leta 1975, 30 let po drugi svetovni vojni, se je moč partizanske generacije kljub uspešnemu obračunu z liberalizmom začela krhati. Enako se danes krha moč politikov generacije, ki je prepričana, da je lastnoročno osamosvojila Slovenijo, pa četudi je niso osamosvojili politiki, ampak ljudje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Družba

    Arjan Pregl: »Na protestih bi moralo biti sto tisoč ljudi«

    Arjan Pregl gre že dlje časa v nos vladni politiki, moti jo dvoje: prvič, njegovi ironični, satirični tviti, intervencije na družbenih omrežjih, s katerimi se odziva na aktualni politični trenutek, in drugič, ker so njegova umetnost in njegove slike drugačne od vse tiste domačijskosti in estetike, ki naj bi jo prikazovala domoljubna umetnost. Ustvarja zunaj zapovedane forme, ustvarja na način, ki ga, tako prosto govori evropska poslanka Romana Tomc, »večina ljudi ne sprejema«. Več

  • Jure Trampuš

    28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Politika

    Zloraba medijskega razpisa

    Ministrstvo za kulturo je v sredo objavilo rezultate razpisa za pomoč medijem. Gre za redni letni razpis, ki ga predvideva zakonodaja. Namen medijskega sklada je izboljšati medijski ekosistem v Sloveniji. Več

  • Jure Trampuš

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    V službi politike ali javnosti

    Vrabec Anarhist, ki ga izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je internetni portal za književnost, spletna revija, duhovito poimenovana po neukrotljivem ptiču iz Cankarjeve knjige Hiša Marije Pomočnice. Na portalu redno objavljajo novice o literarnem dogajanju, literarne prispevke, tudi družbene impresije in podobno. Med drugimi na njem svoje pesmi objavlja pesnik in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Boris A. Novak, eden izmed najprepoznavnejših glasov kolesarskega gibanja. Več

  • Jure Trampuš

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Politika

    Zastave sramu

    Vse, ampak res vse je narobe s potezo, ki si jo je privoščila slovenska vlada. Zastave Izraela, ki so jih v znak podpore tej državi, v resnici pa gre za podporo ekstremistični politiki, obesili na stavbo slovenske vlade in sosednjo palačo, kažejo, da Slovenija kot država neposredno podpira državo Izrael, ki že desetletja sistematično krši mednarodno pravo, mirovne sporazume, resolucije Združenih narodov in v imenu boja zoper Arabce, Palestince, muslimane, v imenu permanentne vojne, ki jo spodbuja tudi sama, tepta človekove pravice in ubija. Seveda ni edina, vsa krivda ni le na izraelski strani. En ekstremizem spodbuja drugega in palestinski Hamas je zrcalna slika izraelske agresivne politike, tudi on izkorišča, poglablja bedo Palestincev. Gre za kompleksna vprašanja, zapletena razmerja moči v regiji, a Slovenija se je z izobešenjem zastav neposredno opredelila za izraelsko stran. Več

  • Jure Trampuš

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Grešni kozli

    Konec prejšnjega tedna je bila v Portu podpisana deklaracija o socialnih vprašanjih, politična zaveza, ki naj bi evropskim državam pomagala uresničiti cilje evropskega socialnega vrha. Dokument govori o inkluzivnosti, trajnostnem razvoju, novih delovnih mestih, boju proti revščini. V resnici se v Portu ni zgodilo nič prelomnega, bolj pomembno je tisto, česar v deklaraciji ni. Poljska in Madžarska sta med nastajanjem besedila vztrajali, da se v njem ne pojavi fraza o »enakosti spolov«. »Samo dejstvo, da moramo moške in ženske obravnavati enako, je za nas nekaj povsem enostavnega,« je o tem dejal madžarski premier Viktor Orbán. »Težavo imamo pri uporabi besede spol, saj jo mi kristjani obravnavamo kot ideološko motiviran izraz. Včasih je to nekaj med moškim in žensko. Vedno predlagamo, da se namesto enakost spolov uporablja enakost med moškim in žensko, vendar je to zavrnjeno.« Na koncu so v deklaraciji ostale zapisane le besede o boju zoper diskriminacijo. Besed o enakosti spolov v njej ni. Več

  • Jure Trampuš

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    Neznosna lahkotnost Janševih groženj

    Iz strokovne komisije za obvladovanje epidemije je 20. aprila (dokončno) odstopil predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel. Javnosti je poslal pismo, v katerem je zapisal, da ne želi »igrati boga«. »Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazi svoje mnenje o čemerkoli na javnem (zunanjem) prostoru. Kot epidemiologu mi je namreč pomembno le to, da pri tej pravici upoštevajo strokovna priporočila o medsebojni razdalji in zaščitni maski, v kolikor razdalje med posamezniki ni.« To je bil čas, ko je ustavno sodišče presodilo, da je arbitrarna prepoved protestov neustavna, minister Aleš Hojs pa je mejo dovoljenega zbiranja na koncu postavil na deset oseb. Več

  • Jure Trampuš

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Politika

    V Sloveniji vedno več ljudi podpira možnost, da istospolni partnerji posvojijo otroka

    Med 30. oktobrom in 9. novembrom lanskega leta je na vzorcu 1007 oseb agencija Mediana preverjala stališča in razširjenost diskriminacije v Sloveniji. Raziskavo javnega mnenja je naročil Zagovornik načel enakosti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Družba

    »V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho«

    Dr. Sandra Bašić Hrvatin je redna profesorica, znanstvena svetnica, na primorski univerzi poučuje medijske študije. Je tudi aktivistka, udeležuje se protestov, 27. aprila je pred vladno palačo dejala, da upora ni mogoče niti utišati niti zatreti. »Politične elite imajo v rokah denar, policijo, vojsko, banke, ki jih nenehno polnijo z našim denarjem, imajo v rokah trobila, katerih naloga je zastrupljati javni prostor in čistiti njihovo umazano politično podobo. Tisto, česar nimajo, mi pa imamo v izobilju, so vztrajnost, srčnost in pogum.« Več

  • Jure Trampuš

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Politika

    Na Brdu ni več Tita

    Takoj po drugi svetovni vojni je ljudska oblast začela postavljati spomenike v čast in slavo partizanskih epopej in velike zmage nad sovražniki. Logično in upravičeno. A spomeniki in spominske plošče so se množili, rasli so kot gobe po dežju, nazadnje se je vedelo za vsako hišo, kjer je bila kurirska javka, za vsak vogal, kjer je počila puška. Oblast je slavila samo sebe. Danes, toliko let kasneje, opazujemo podoben pojav. Vlada je na posestvu Brdo na Račjem otoku postavila spomenik Demosu, tam so se namreč aprila 1991 sestali predsedniki tedanje vladajoče koalicije in se odločili, da je treba zavihati rokave ter pospešiti priprave na osamosvojitev. Za osamosvojitev se niso odločili politiki, pač pa so jim to nalogo zaupali volivci na plebiscitu. Na znamenju so zapisane slavnostne besede o tem, da se je na sestanku 28. aprila 1991 koalicija Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika odločila, »da ne bo odstopala od realizacije plebiscitne odločitve«. Lepo, a to gotovo ni bil najusodnejši sestanek, povezan z osamosvojitvenim dogajanjem. Zgodovinar Božo Repe pravi, da gre za še en poskus prekrajanja zgodovine: »Demos ni ’junaško’ nasprotoval vsemu svetu, Jugoslaviji in vsej drugi politiki v Sloveniji. Samovoljno je hotel izpeljati plebiscit in Pučnik je samovoljno določil in objavil datum. Potem so v Demosu spoznali, da to pač ne more biti strankarski projekt z nekaj glasovi večine v parlamentu (pri tem, da je bil tudi Demos notranje razdeljen in tudi sam precej jezen zaradi Pučnikove samovolje). Da plebiscit lahko uspe samo, če je projekt vse politike in vseh državljanov. Konsenz o njem je bil nato dosežen z velikim trudom, največ po zaslugi Milana Kučana in Spomenke Hribar.« Sedanja oblast še najraje slavi samo sebe. Počne pa še nekaj drugega ...  Več

  • Jure Trampuš

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Kultura

    Kdo so heroji današnjega časa?

    V sredo, 5. maja, se je v rimskem nacionalnem muzeju sodobne umetnosti MAXXI odprla razstava »Večje od mene - Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«. Razstavo sta postavili kustosinja-sodelavka Giulia Ferracci in nekdanja direktorica Moderne galerije kustosinja Zdenka Badovinac, ki je vlada lani ni želela imenovati v nov mandat. Rim je zdaj v rumeni fazi, galerije, muzeji, kulturne institucije so odprte, vsi, ki pridejo na razstavo, morajo nositi maske, na vhodu jim izmerijo temperaturo. Več

  • Jure Trampuš

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Družba

    Z uporno, dvignjeno glavo

    V resnici je bilo veliko perverznega, praznega, žaljivega v tem, da je država na svoj praznik upora proti okupatorju na silo in s političnim motivom združila usodo treh nepovezanih ljudi – Alojza Grozdeta in Franceta Balantiča, oba je vihar usode ali lastno prepričanje potegnilo na domobransko stran, in Karla Destovnika Kajuha, pesnika upora, ki se je s partizansko XIV. divizijo odpravil na Štajersko in februarja 1944 umrl le streljaj od svojega doma. Več

  • Jure Trampuš

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Družba

    Nova usluga za kriptoteste

    Natančno pred letom dni, morda kakšen dan ali dva več, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek govoril o razmerah, ki vladajo na trgu prodaje zaščitnih sredstev in medicinskih pripomočkov. »To, kar doživljamo zdaj, ni Divji zahod,« je v pogovoru za Mladino dejal ves ogorčen. »To je kanibalizem brez primere. Opremo si kupci dobesedno pulijo iz rok, proizvajalci po večkrat prodajo isto opremo, države druga drugi zapirajo transportne poti in tveganja, da bo šlo pri nakupu kaj narobe, so večja od možnosti, da bo šlo kaj prav.« Kot so pokazali naslednji tedni in meseci, se Počivalšek ni motil, veliko stvari je šlo narobe in tudi pri njem je lanskega 30. junija na domača vrata potrkala policija s sodno uredbo za hišno preiskavo v rokah. Več

  • Jure Trampuš

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Družba

    Zavračanje cepljenja

    Jelko Kacin, vrli osamosvojitveni heroj, nekdanji veleposlanik, glavni govorec in še kakšen častni naziv bi se našel zanj, se je sredi januarja zaposlil v kabinetu predsednika vlade in postal državni sekretar za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covid-19. Izbira se je zdela logična, Kacin, prekaljeni mož s kopico izkušenj, naj bi bil jamstvo za to, da bo cepljenje v Sloveniji potekalo gladko in brez težav, »smooth«, kot bi temu rekli Angleži. Vlada je namreč prepričana, in tukaj se moramo z njo strinjati, da lahko epidemijo ustavi le dovolj velik delež precepljenih posameznikov. Naročanje ustreznega cepiva, cepljenje in prepričevanje ljudi, zakaj se je modro cepiti, bi morali to pomlad soditi med najpomembnejše politične naloge te vlade; zato jo tudi imamo, vlado namreč, da vodi družbo. Jelko Kacin pa je tisti mož, ki je najbolj odgovoren, da ta velika, logistično zahtevna operacija poteka, kot potekati mora. Več

  • Jure Trampuš

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Selektivno domoljubje

    Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Politika

    Ustavni sodniki ljubitelji orožja

    Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Žan Mahnič – državni sekretar za resnico

    Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    »Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«

    Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Ministrica Simona pa nič

    Na Nizozemskem so bile lansko pomlad šole zaradi epidemije covid-19 zaprte osem tednov. Nizozemska je razvita dežela s hitro delujočimi internetnimi povezavami in dobrim šolskim sistemom. A kljub temu je bil, kot je pokazala študija, objavljena v reviji Pnas, upad znanja otrok zaradi šolanja na daljavo zelo velik. Ko so raziskovalci primerjali rezultate nacionalnih preizkusov znanja v različni letih, so ugotovili, da je lanski upad znanja enak času zaprtja šol, na primeru Nizozemske torej petini šolskega leta. Ugotovili so tudi, da so »izgube znanja še za 60 % višje med tistimi, ki prihajajo iz okolij, kjer so starši slabše izobraženi«. Raziskava, ki je obravnavala obdobje prvega vala epidemije, je skratka pokazala, da so »učenci med učenjem od doma napredovali zelo malo ali celo nič«. Več

  • Jure Trampuš

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika

    Domoljubje kot prevara

    »Spoštovane gospe ravnateljice, spoštovani gospodje ravnatelji! Živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji. Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država.« S temi lepimi besedami se začne dopis, ki so ga pred dnevi dobile slovenske osnovne in srednje šole. Ker se je bilo za državo »potrebno bojevati«, nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v tistem slavnem letu 1991. Zato se dopis šolam končuje s prošnjo, naj šole in učitelji učence in dijake spodbudijo k sodelovanju v tekmovanju o zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«. Namen tekmovanja je okrepiti zavest otrok o pomenu nastanka slovenske države, o evropskih vrednotah in demokraciji v Sloveniji. Več

  • Jure Trampuš

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika

    Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega

    Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj. Več

  • Jure Trampuš

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Politika

    Namesto partizanskega znamenja poziv k vstopu v stranko SDS

    Konec decembra 1941 je bil na Pasji ravni, ki je bila nekoč najvišji vrh Polhograjskega hribovja, a jo je zaradi postavitve raketnega oporišča za nekaj metrov znižala nekdanja Jugoslovanska ljudska armada, Cankarjev bataljon. Po bojih z Nemci so se borci premaknili v Dražgoše, kjer je kasneje potekala velika dražgoška bitka. Več

  • Jure Trampuš

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Politika

    Incident v Bruslju

    Janša je imel v petek, 26. marca, res slab dan. V slovenskem parlamentu je njegova vlada izgubila še štiri poslanske glasove, epidemiologi so ga opozarjali, da bo treba v državi uvesti strožje ukrepe, za nameček pa se ni mogel izogniti vabilu iz Bruslja – na pogovor ga je povabila skupina evropskega parlamenta za spremljanje in spoštovanje demokracije. Enkrat se je pogovoru že izognil, vdrugo je nastop pred evropskimi poslanci ali »preplačanimi birokrati«, kot jih imenuje sam, zlovoljno potrdil. Več

  • Jure Trampuš

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Politika

    »Ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je Janša pobegnil s sestanka«

    Vse skupaj je bilo bizarno. Naša skupina se navadno sestaja brez navzočnosti javnosti, izmenjujemo mnenja s predstavniki vlad in civilne družbe, poskušamo ugotoviti, kakšno je stanje pravne države v različnih državah članicah. Doslej smo se pogovarjali z več predsedniki vlad in ministri, a nobeden ni zahteval, da se zasedanje prenaša prek spleta. Janša je to zahteval in s to njegovo željo nismo imeli težav. Se je pa kasneje izkazalo, da njegov namen ni bila izmenjava mnenj, ampak je želel širiti svojo propagando. In ko je bilo na vrsti postavljanje vprašanj, je pobegnil s sestanka. Več

  • Jure Trampuš

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Politika

    Pravica do opozicije

    Med ljudmi, novinarji, analitiki, politiki, zaskrbljenimi občani na družbenih omrežjih, se je razširilo mnenje, da sta vlaganje interpelacij in sklicevanje referendumov nekaj nesmiselnega, nedržavotvornega, potrata časa in denarja, da so vse to nemočni poskusi rušilne opozicijske strani, ki so že vnaprej obsojeni na neuspeh. Več

  • Jure Trampuš

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Politika

    Vojna z mediji

    Osemnajstega marca je na Brdu potekala običajna seja vlade, že od nekdaj redne seje vlade potekajo ob četrtkih. Na dnevnem redu je bilo čisto na koncu na vrsti Poročilo o izvajanju zakonskih določb o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Poročilo je pripravil vodja vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je v času Janševe prve vlade leta 2007 opravljal delo urednika za notranje zadeve v tej tiskovni agenciji. Nekoč je bil njen urednik, danes je njen eksekutor. Več

  • Jure Trampuš

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Politika

    Izenačitev civilne in cerkvene poroke

    Ena od bistvenih Janševih obljub, zavez je debirokratizacija. Gre za čudežno besedo, ki naj bi »prihranila na stotine milijonov evrov in na milijone ur časa«, odpravila 20 tisoč odvečnih zakonov in državo naredila vitko in učinkovito. Sveženj zakonskih ukrepov je več mesecev nastajal v Strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji direktor Fursa Ivan Simič. Besedilo predloga je 10. marca postalo javno, objavljeno je tudi med vladnim gradivom, sprejeto pa naj bi bilo na eni izmed prihodnjih sej vlade. Predlaganih ukrepov je veliko, med njimi je precej spornih, recimo tisti, ki upošteva poenostavljeno elektronsko vročanje uradnih dokumentov prek elektronske pošte in kratkih sporočil. A tokrat se raje zadržimo pri neki drugi, še bolj sporni rešitvi, ki je v neposrednem nasprotju z ustavnimi določili. Več

  • Jure Trampuš

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Politika

    Strah pred referendumom

    Ustavno sodišče, ki je začasno zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, tistega zakona torej, ki želi za 780 milijonov evrov opremiti vojsko, pa so se mu nasproti postavili volivci z zahtevo po referendumu, je s svojo potezo precej razburilo vojaški in politični vrh. Zaradi začasnega zadržanja je bilo na sestanku obrambnih ministrov članic Nata Mateju Toninu precej »nerodno«, saj naj bi bilo takšno zavlačevanje vplivalo na »mednarodni ugled Slovenije«. Več

  • Jure Trampuš

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Politika

    Lažejo, pa še vseeno jim je

    V torek, 9. marca, je bila na Valu 202 na sporedu oddaja Vroči mikrofon. Namenjena je bila vprašanju političnega obračunavanja z mediji in novinarji. Med gosti je bila Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije. Kako torej vztrajati v trenutkih, ko te predsednik slovenske vlade Janez Janša označi za »nacionalno sramoto«, njegov vodja urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa ne želi izpolnjevati pogodbenih obveznosti do agencije, od česar so ne nazadnje odvisne tudi plače zaposlenih? Več

  • Jure Trampuš

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Politika

    Večina proti Orbánu, podprli so ga evroposlanci SDS

    Ker so poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu z veliko večino glasov podprli spremembo poslovnika, ki omogoča lažjo izključitev tistih skupin, ki ne ravnajo v skladu z vrednotami EPP, je užaljeni madžarski premier Viktor Orbán svojo stranko Fidesz sam popeljal iz parlamentarne skupine EPP. Sprememba poslovnika naj bi bila nedemokratična, nepravična, nesprejemljiva. Gre za velik premik v večletni sagi o prepirih v EPP. Na eni strani so poslanci evropskega parlamenta, ki so Orbánu očitali, da ne spoštuje demokratičnih vrednot, na drugi je Orbán, ki trdi, da demokratičnih vrednot ne spoštujejo Bruselj in njegovi politiki. Članstvo stranke Fidesz je sicer v skupini EPP zamrznjeno že od leta 2019, zdaj je torej 14 madžarskih poslancev odšlo še iz njene skupine v evropskem parlamentu. Več