Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Pretirani optimizem?

    Na torkovi novinarski konferenci je predsednik državnega zbora Miran Brglez pred novinarje stopil skupaj z Ivico Žnidaršič. Dejstvo, da je zraven Brgleza zadovoljno stala predsednica Društva izgnancev, je napovedovalo, da bo politika poskušala rešiti vprašanje odškodnin za premoženjsko škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Družba

    Dr. Nevenka Troha, zgodovinarka

    Pred nekaj meseci je pri založbi Modrijan izšla knjiga Slovenija v vojni, 1941–1945. Knjigo so napisali trije zgodovinarji, Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha, sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino. V njej poskušajo odgovoriti na vprašanje, kaj se je med vojno dogajalo pri nas, zakaj je bilo na Štajerskem drugače kot na Dolenjskem, kako se je »zgodila« kolaboracija, kaj je pripeljalo do povojnega obračuna. Predvsem pa vojne grozote, ki jih knjiga opisuje, opominjajo na to, da zgodovinski spomin ne sme zbledeti. Več

  • Jure Trampuš

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Politika

    Naivno iskanje izgubljenega zaupanja

    Člani, vodstvo, poslanci Nove Slovenije so že nekaj časa nezadovoljni. Stranki nikakor ne uspe preseči 10-odstotne meje anketno izmerjene volilne podpore, kar na volitvah pomeni slabih 100.000 volilnih glasov. Prej velja nasprotno. Krivulja izmerjene podpore napoveduje, da NSi »postaja stranka parlamentarnega roba«. Rekordne uvrstitve njihovih idejnih predhodnikov iz časa Lojzeta Peterleta in Slovenskih krščanskih demokratov, ko so na volitvah leta 1994 zbrali 14,5 odstotka glasov, so realno nedosegljive. Več

  • Jure Trampuš

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Osebnost leta: Goran Dragić

    V filmu Andreja Košaka Zvenenje v glavi, posnetem po romanu Draga Jančarja, se upor zapornikov, vodi jih Keber, ki ga je upodobil Jernej Šugman, začne ravno zaradi prenosa košarkarske tekme. Ne navadne tekme, pač pa tekme med Jugoslavijo in ZDA, finala pred finalom, ki se je leta 1970 dogodil v Hali Tivoli. Več

  • Jure Trampuš

    Jure Trampuš

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Denar ne smrdi, tudi oblast ne

    Prav nenavadno je bilo gledati prenos torkove razprave iz Bruslja, kjer so evropski poslanci, zbrani v odboru, ki se ukvarja z davčnimi oazami in pranjem denarja, poslušali strašljive besede poslanca SDS Anžeta Logarja. Nenavadno zato, ker je bila podoba Slovenije, ki jo je slikal Logar, strašljiva. Slovenija naj bi posredno financirala terorizem, hkrati naj bi kup naključij dokazovalo, da se naši preiskovalni organi namenoma niso poglobili v nenavadne finančne transakcije Britanca iranskega rodu. Pravna država torej ne deluje, vsa država pa naj bi bila talka kriminalno-terorističnih družb, ki so povezane z vladajočo politiko. Več

  • Jure Trampuš

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Politika

    Zmaga všečkov

    Steve Bannon, mastermind uspeha ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je pred kratkim napovedal novo vojno. A ni je napovedal svojemu predsedniku, čeprav ga je ta pred meseci umaknil iz Bele hiše, njegova tarča je zdaj republikanska stranka; ne torej demokrati z Wall Streeta ne liberalni intelektualci, pač pa tisti sumljivi republikanci, ki ne razumejo skrivnosti Trumpovega uspeha. Steve Bannon bi rad vodil konservativno populistično gibanje, vstajo naroda, upor delavskega razreda proti elitam, upor, kot bi se reklo pri nas, »drugorazrednih«. Trumpova izvolitev je samo prva stopnica, prvo dejanje veliko večjega zgodovinskega prevrata. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

    Imitacija politike

    V nedeljo zvečer predsednik republike Borut Pahor ni bil ravno prešerne volje. Vtis, ki ga je želel dajati, je bil drugačen. »Treba je biti pogumen,« je dejal, »dosegli smo izjemen rezultat, če bi mi ga zaupali na začetku kampanje, bi ga takoj sprejel.« Pahor se je smejal, šalil, gestikuliral, a njegov namen je bil jasen, nikakor ni želel ustvariti vtisa, da je izgubil, ljudje ne volijo poražencev, ljudje ne volijo luzerjev, ljudje ne volijo nejevoljnih ljudi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike

    Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Politika

    Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

    Pogovor s predsednikom republike je potekal v ponedeljek zvečer, v baru Chicago v Hrastniku. Predsednik je hodil po tistih krajih, pot je bila dolga, bil je malo utrujen, a zadovoljen. Preden sva začela pogovor, je k njemu pristopil sedemletnik in rekel, da ga pošilja mama, češ, naj naredita selfi, seveda sta ga, in Pahor mu je dejal, da je zelo pogumen. Nato je govoril o sebi, o Kataloniji, Sloveniji, njeni politiki, Pučniku, Kučanu, Janši, o mednarodnih odnosih in o tem, zakaj potuje po Sloveniji. Po uri in pol sva končala. V torek ga je čakala nova etapa. Ko je odšel iz bara, je v roke segel v telefone zazrti skupini začudenih najstnikov, ki so posedali pred barom. Več

  • Jure Trampuš

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Politika

    Ahmadov drugi dom

    Ahmad Šamieh se je rodil leta 1971 v Siriji. Živel je v Daraji, v predmestju Damaska. Daraja je znana po tem, da so tam med sirsko vojno potekali hudi spopadi, v kraju pa se je avgusta 2012 zgodil tudi »darajski pokol«, v katerem naj bi enote predsednika Asada pobile okoli 200 ljudi, med njimi veliko civilistov, žensk in otrok. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Vid Ponikvar / Sportida

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Družba

    Peter Vilfan, komentator in prvi kapetan slovenske košarkarske reprezentance

    Peter Vilfan je bil nekoč odličen košarkar. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil štiri medalje, tudi zlato na svetovnem prvenstvu v Manili leta 1978. Košarke seveda ne igra več, pravi, da bi verjetno želel zabiti, a vprašanje, kako bi bilo, ko bi priletel na tla. Vilfan je danes poslanec v državnem zboru, vseskozi je tudi televizijski komentator. Bil je tudi komentator prenosov na turnirju, kjer je Slovenija postala evropski prvak. Še vedno je vzhičen, nad igro, nad igralci, nad trenerjem in nad načinom, kako so slovenski košarkarji postali evropski prvaki. Več

  • Jure Trampuš

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika

    Blagoslovljena država absurdov

    Borut Pahor se zdi v objavah na Instagramu nedosegljiv. Ko doda modro misel ali dve, kadar se pošali ali govori resno, se zdi, da dlje ne more, da je dosegel svoj vrh. A presenetljivo: vedno znova z novimi objavami presega samega sebe. Če je včeraj še pil red bull v Blejskem jezeru, danes po njem supa v državniški obleki; če je pred tedni osamljen sedel na avtobusni postaji, si danes skrbno čisti planinske čevlje. Podobno deluje nova stranka Gibanje za otroke in družine, ki jo vodi Aleš Primc. Iz dneva v dan postajajo njihove izjave bolj fundamentalistične, bolj skrajne, bolj nore. Vsak ima pravico, da veruje v svojega boga, v svoj politični program, nevarno pa je, če je ta program v neposrednem nasprotju s slovensko ustavo in zakonodajo. Kdor svojo politiko utemeljuje z dobesednimi citati iz verskih knjig, je nevaren. Več

  • Jure Trampuš

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Politika

    Izsiljeni verski obredi

    Peter Verlič je bil nekoč poslanec SDS. Leta 2010 je postal župan Grosuplja. Prejšnji teden, 1. septembra, je bil na Polici, naselju nedaleč od Grosuplja, pomemben dan. Odprta je bila nova stavba podružnične osnovne šole. 98 učencev je dobilo nov dom. Kot se za velik in svečan dogodek spodobi, je bila ob odprtju v novi telovadnici organizirana prireditev s plesno predstavo otrok, otroško gledališko skupino, recitacijami, govori pomembnežev. Prišla sta tudi dva duhovnika: nekdanji vojaški kurat dr. Jože Plut in domači župnik Slavko Judež. Več

  • Jure Trampuš

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Politika

    Tabloidna politika

    V času dolgih priprav na še ene prelomne volitve stranka SDS ne počiva. Deluje kot dobro naoljen stroj, njeni predstavniki in predsednik Janez Janša potujejo po Sloveniji in prepričujejo svoje člane, da vsak glas šteje. Slovenijo lahko »osvobodijo« le volivci, ki podprejo njega in njegovo stranko. Več

  • Jure Trampuš

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Politika

    Kult spočetja

    Jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta leta 1974, od tega je že več kot 40 let (!), je v 191. členu določila, da je »pravica človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.« Jugoslavija je takrat postala ena od prvih držav, ki so v ustavo zapisale pravico do svobodnega odločanja. Nekaj let kasneje, 26. aprila 1977, je v Sloveniji začel veljati zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, v njem pa so bile podrobno predstavljene različne politike, s katerimi naj bi se uravnavalo rojstvo – vse od kontracepcije, prekinitve nosečnosti pa do zdravljenja neplodnosti. Več

  • Jure Trampuš

    24. 8. 2017  |  Kultura

    Strip o padli gazeli

    V Mladini bo začel izhajati strip Zadnji let Tonija Mrlaka. Strip, ki sta ga ustvarila Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić, tandem, ki je naredil tudi kultne Meksikajnarje, naš naobsežnejši strip, opisuje življenjsko zgodbo pilota helikopterja, ki je bil sestreljen med osamosvojitveno vojno v središču Ljubljane. Helikopter je na svojem zadnjem letu prevažal kruh, sestrelili pa so ga s stolpnice na Trgu republike. V Ljubljani se je pač »premalo pokalo«. Več

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Kdo je sosed spomenika žrtvam vojn

    Na robu ljubljanskega Kongresnega trga obratuje »najboljši ljubljanski bar z najboljšimi koktajli« – kot se oglašuje sam – z imenom Pr’ Skelet. Gre za disko bar, študentski in še kakšen žur prostor, ki ponuja mešano glasbo in zabavo za vse generacije, latino, jugo, casual night in več, kot dodatek pa še »samosvoj ambient z okostnjaki«. Na to opozarja velik pano z okostnjakom, ki je oblečen kot kuhar, pred vhodom v nočni klub, zraven je obešen v kletko ujet »kostko«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Politika

    Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo? Več

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Politika

    Uravnotežena sprava

    Jože Dežman ni navaden zgodovinar. Nekoč je bil urednik Borca, pisal je o partizanskih epopejah in naprednih revolucionarnih silah, ker je nečak narodnega heroja, je bil v mladih letih imenovan za predsednika komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil. Potem se je zgodila sprememba, postal je eden od najostrejših kritikov narodnoosvobodilnega boja, predvsem revolucije in nasilja, ki ga je ta prinesla. Njegove kritike so bile ponekod upravičene, četudi pavšalne, ideološke, revanšistične. Njegova dela niso imela večje strokovne veljave, imela pa so širok politični odmev. Jože Dežman je v času prve Janševe vlade postal direktor Muzeja novejše zgodovine, v času druge direktor Arhiva Slovenije. Svojih novodobnih političnih simpatij ni nikoli skrival, kritikom iz zgodovinske stroke pa je pravil, denimo dr. Božu Repetu, da »trosijo blodnje« in »prodajajo puhlo repo«. Jože Dežman je titoizem primerjal z nacizmom. V vseh teh letih je delal tudi v komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, evidentiral je lokacije, sodeloval pri izkopih in se s politiko pogovarjal, kako se do zgodovine in njenih žrtev vesti dostojno. Jože Dežman gotovo ni človek, za katerega bi lahko trdili, da ima na dogajanje v drugi svetovni vojni in neposredno po njej neobremenjen, vsaj deloma objektivističen pogled. Nasprotno – njegov pogled na zgodovino je strukturno enak pogledu tistih, ki so neposredno po vojni govorili zgolj o partizanskih zmagah, o napakah, porazih, zločinih pa so molčali. A vse to je razumljivo, kdor se ukvarja s trupli in kostmi, težko ostane ravnodušen. Več

  • Jure Trampuš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Upor zoper gnusobo tega sveta

    V Ljubljani, v njeni okolici, po vsej Sloveniji je na stotine spomenikov, spominskih plošč, velikih ali skromnih pomnikov preteklosti. Na njih so rdeče zvezde, pod njimi imena, verzi, pozivi k spoštovanju tistih, ki so padli v boju za svobodo. Dokler je spomin na njihovo žrtev živ, so živi tudi oni. Več

  • Jure Trampuš

    7. 7. 2017  |  Mladina 27  |  Družba

    Svetlana Makarovič: Vsak sistem sloni na slinarjih

    Kratkoviden je včasih pogled tistih, ki dejstvo, da se Svetlana Makarovič danes razglaša za komunistko, povezujejo s tistim, kar je komunizem pomenil v socialistični Jugoslaviji. Pomenil je nekaj dobrega, a tudi nekaj slabega. Svetlana Makarovič, ko je bila mlada umetnica, pri oblasti ni bila priljubljena, nasprotno, nadzirali so jo, omejevali so jo, silili so jo, naj vstopi v komunistično partijo. Nazadnje so se namenoma spravili še na njenega tedaj že nekdanjega sopotnika, pesnika Gregorja Strnišo, ki je umrl v prepričanju, tako so mu dejali, da je Makarovičeva delala za Udbo. »To je eden od najbridkejših spominov v mojem življenju,« pravi Makarovičeva danes. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Tine Hribar

    Tine Hribar je eden izmed pobudnikov ustanovitve Nove revije, njen prvi glavni urednik, pisec v 57. številki, član kolegija Odbora za človekove pravice, redaktor pisateljske in Demosove ustave. Bil je med pobudniki za razpustitev Demosa, je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig o etiki, narodu, veri, odnosu do sveta in svetega, je oster kritik vsakršnega totalitarizma, tako z leve kot desne, vztrajen zagovornik sprave in pokopa vseh mrtvih. Več

  • Jure Trampuš

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Zeleno za levo

    Združena levica, konglomerat štirih političnih skupin, treh strank in ene vstajniške, bo 24. junija – zgolj po naključju tik pred dnevom državnosti – prenehala delovati kot koalicija. Več

  • Jure Trampuš

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika

    Mladina znova na ESČP

    Mladina je te dni na Strasbourško sodišče za človekove pravice (ESČŠ) poslala pritožbo zaradi odločitve slovenskih sodišč v primeru objave družine Branka Grimsa v satirični rubriki Mladinamit. Več

  • Jure Trampuš

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Politika

    Strah pred Katarjem

    23. maja so na gradbišču ljubljanske džamije zasadili ambrovec; drevo naj bi zraslo 20 metrov visoko, jeseni pa naj bi imelo rumenooranžne liste. Bilo naj bi »simbol miru in verskega sodelovanja«, kajti, kot je dejal mufti Nedžad Grabus, »našo ljubezen do boga mora spremljati ljubezen do soseda«. Več

  • Jure Trampuš

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Politika

    Jože Pirjevec, zgodovinar

    Igor Omerza, ki je v zadnjih letih postal raziskovalec arhivov in polpretekle zgodovine, je pred tedni izdal knjigo o »obveščevalnem spremljanju« tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Med drugim je Omerza v knjigi objavil dokumenta, ki naj bi dokazovala, da je za obveščevalce, ne za jugoslovanske, pač pa italijanske, delal tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Tako naj bi Pirjevec sodeloval z italijansko službo Digos in tam poročal o dogajanju med slovenskimi zamejci ter o Borisu Pahorju. Z drugimi besedami, kot prepričani Slovenec naj bi Italijanom ovajal svoje slovenske prijatelje in znance. V intervjuju Pirjevec pojasnjuje svoj pogled na sporne dokumente iz arhiva. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Politika

    Marjan Šarec, kandidat za predsednika republike

    Marjan Šarec je že dobrih šest let župan Kamnika, prej je veliko delal na radiu, znan je bil po sodelovanju v oddaji Radio Ga-Ga in oponašanju slovenskih politikov. Danes se s tem ne ukvarja več. Pravi, da mora biti meja med zabavo in politiko jasno postavljena, zdaj, ko je župan, ne more popoldne prebrati žalnega govora na pokopališču, zvečer pa kot Ivan Serpentinšek zabavati množice na gasilski veselici. A odločil se je, da stopi še korak naprej. Kandidiral bo za predsednika republike. Ne le zato, ker je čas za novo generacijo, pač pa predvsem zato, ker misli, da je funkcija predsednika republike preresna, da bi jo prepustili tistim, ki v njej vidijo zabavo in lastno promocijo. Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    O pošasti, ki hodi po Evropi

    V ponedeljek, 15. maja, je za zaprtimi vrati v kleti parlamenta potekala zaupna seja komisije, ki se ukvarja z nadzorom varnostno-obveščevalnih služb. Po državnozborskem poslovniku jo v skladu z načeli demokracije vodi predstavnik opozicije, torej Branko Grims, izvedenec za vprašanja migracij, mednarodne politike, svobodo medijev in fitnes. Poslanci so bili na seji zelo produktivni. Razpravljali so o Sovi, o dogodkih na Balkanu, pa tudi o Georgeu Sorosu, velekapitalistu, ki, kot bi dejal Branko Grims, »sodi na sodišče«. Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Je Borut Pahor res nepremagljiv?

    Borut Pahor, človek, ki »objema svet« in ki, sodeč po zadnjih slikah na Instagramu, v New Yorku med političnimi aktivnostmi rad tudi teče v okolici stavbe Združenih narodov, pa tudi v Radencih – kaj je sploh tisto, česar nima rad –, velja za nespornega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Zdi se, da ga nihče ne more premagati. V Sloveniji naj skratka ne bi bilo resnega politika, javne osebe, ki bi mu bila konkurenčna. Morda bi ga v Ljubljani premagal Zoran Janković, ne pa seveda v celotni Sloveniji. Za Pahorjevo navidezno moč je več vzrokov, dva od njih sta slog njegovega predsedovanja in politična kilometrina, tretji je ustavna vloga predsednika republike, ki, vsaj na prvi pogled, predsedniku daje zgolj predstavniško funkcijo, pa četudi bi morala biti njegova vloga veliko vplivnejša in pomembnejša od zgolj fotografiranja za Instagram. Več

  • Jure Trampuš

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika

    Sovine skomine

    Kdor misli, da je slovenska obveščevalna služba (Sova) prijaznejša od ameriških, ruskih, britanskih, nemških, kitajskih ali kakšnih drugih, se seveda moti. Vse obveščevalne službe na svetu so prepričane, da imajo preveč omejitev in premalo pristojnosti, vse trdijo, da pretirano sklicevanje na človekove pravice škodi nacionalnemu interesu. Kot je pokazal Edward Snowden, nekdanji uslužbenec NSA, ki je danes skrit nekje v Rusiji, so ZDA leta neselektivno in množično zbirale elektronske podatke o ameriških državljanih, o tujih politikih, novinarjih, intelektualcih, zbirale so vse, kar so lahko, a to ironično ni preprečilo razmaha vojn in terorizma, je pa pokazalo, da živimo v steklenem stolpu, kjer represivni organi o nas vedo vse. Več