Jure Trampuš
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Politika
»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno,« je prejšnji teden ob zboru za Palestino pozval predsednik SDS Janez Janša. Njegova poteza je pričakovana. Deluje kot po učbeniku. Podobno politiko kot on vodi kopica skrajnih in malo manj skrajnih evropskih politikov, ki širijo strah pred begunci in priseljenci. Širjenje strahu, zbujanje nestrpnosti, zvračanje krivde na drugega ali drugačnega je v politiki pogosto učinkovito. Še najbolje je to dokazala nacistična Nemčija.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Sami Khatib / »Brez pravičnosti ne bo miru«
Dr. Sami Khatib v Bejrutu trenutno sodeluje v raziskavi o kritični teoriji o globalnem jugu, prej pa je delal na berlinski Freie Universität. Doktoriral je z disertacijo o figuri mesijanskega v razmišljanju Walterja Benjamina. Bil je tudi eden od organizatorjev simpozija o pomenu in delu tega nemškega filozofa in judovskega teoretika. Simpozij je potekal v palestinski Ramali in je, kot so takrat zapisali novinarji, »deloval kot čudež« – že to, da je sploh bil in da je potekal brez incidentov, je bilo pomembno. Takšnih čudežev ni več. Na Bližnjem vzhodu znova poteka vojna, v trenutku, ko je nastajal intervju, so Izraelci grozili, da bodo z vojsko zasedli Gazo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Kaj nam sporoča prva javna molitev rožnega venca v Ljubljani?
Potem ko je minuli petek v Ljubljani potekala prva javna molitev rožnega venca, ki so jo pripravili pri Katoliški mladini in je minila v mrmranju molitev in priprošenj, mirno in z nepotrebno prepovedjo komuniciranja z mediji, bi morda morali postaviti piko. Toda molitev v javnosti, gotovo bo še kakšna, ni le uresničevanje verske svobode, je tudi to, a je hkrati predvsem politični akt. In ta razodeva več, ne gre zgolj za javni prikaz vernosti.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Naj začnem z osebno izkušnjo. Prihajam iz učiteljske družine, oče, profesor fizike, ki je na vsej pedagoški poti doživljal šolske reforme, med njimi tudi uvedbo usmerjenega izobraževanja, se ob besedi reforma vedno kislo nasmiha. »Odkar sem začel poučevati, se je šola reformirala,« rad pravi. To je logično, tako kot se spreminja družba, kot se spreminjajo ljudje in okolje, se vseskozi spreminja tudi šola. Šola – nekoč prvi ideološki aparat države, danes pa že dolgo ne več – se torej spreminja skupaj z družbo. Vsaj tako naj bi bilo.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Bo nekdanji minister Janševe vlade res postal novi minister Golobove?
Boštjan Koritnik, diplomirani pravnik, nekoč novinar v gospodarski redakciji Dela pa urednik Pravne prakse, tajnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, podjetnik, ki se je ukvarjal s tehnologijo veriženja blokov, je najbolj znan kot nekdanji minister za javno upravo v času Janševe vlade. Ministroval je v kvoti ministrov stranke SMC, med mandatom pa naj bi bil korektno opravljal dela in naloge, ki pritičejo temu ministrstvu. Še posebej ponosen je na uvedbo e-osebne izkaznice.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Polona Fijavž / »Smo v službi javnosti in ne politike«
Jadranka Rebernik, odgovorna urednica informativnega programa prvega programa TV Slovenija, je nepričakovano odstopila 19. septembra. Odstopila je, potem ko je uprava RTV Slovenija v. d. direktorja televizije Andraža Pöschla pozvala, naj urednici naroči pripravo podrobnega poročila o dogajanju v času njenega mandata. Uprava je sledila pozivu sveta delavcev in aktiva novinarjev, ki sta (že večkrat) poudarila, da je stanje v uredništvu informativnega programa nevzdržno. Namesto da bi se Jadranka Rebernik vključila v razpravo, je zapustila položaj, vršilka dolžnosti pa je postala dolgoletna novinarka zunanjepolitičnega uredništva Polona Fijavž, ki se je ravno vrnila z dopisniškega mesta v Berlinu. Kakšni so njeni načrti? Kako razume novinarstvo? In zakaj je njen prihod na ta položaj povzročil tolikšen politični vihar?
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Gibanja, ki v imenu nerojenih nasprotujejo pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so vedno močnejša. V ZDA, v EU, v Sloveniji. Ponekod so uspešna, na primer na Poljskem, ker imajo danes v času čislane demokracije ženske manj pravic, kot so jih imele v desetletjih rdeče represije. Regresija točno določenih svoboščin skriva željo po nadvladi moškega nad žensko, v skrajnem primeru jo država želi spremeniti v stroj za rojevanje otrok.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Verske skupnosti proti vladni koaliciji, ker jim je zmanjšala finančno pomoč
Ko je parlament spremenil zakon o verski svobodi, ko je verskim uslužbencem zmanjšal financiranje v obliki pomoči za socialne prispevke, so verske skupnosti planile v zrak. Logično, država jim je vzela del denarja, ki jim ga je namenila prejšnja vlada. Različne verske skupnosti so potem v skupni, ekumenski izjavi poudarile, »da nikakor ne gre za denar, državno pomoč ali subvencije«, pač pa jih je bolj zmotila zakonska sprememba, s katero so jim odvzeli status »splošne koristne organizacije«. Verske skupnosti v izjavi še opozarjajo, da je v zakonu nekaj nedoslednosti, predvsem glede vprašanja financiranja verskih delavcev, ki niso državljani Slovenije, in da bi se lahko vse te stvari rešile bolje, »če bi bilo več dialoga in iskanja skupnih rešitev«.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Družba
Tadej Troha je raziskovalec in predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Predava na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in Podiplomski šoli ZRC SAZU. Junija je postal svetnik na RTV Slovenija, vseskozi pa se tako ali drugače oglaša v javnosti. Izjemno je kritičen, ne samo do prejšnje vlade – kritika do nekdanje oblasti je bila intelektualna nujnost –, ni zadovoljen tudi s tistim, kar nam vlada danes. Pri tem nima v mislih le Roberta Goloba, njegovih ministrov, napak, ki jih delajo. Trohi se zdi, da je pri nas vedno manj države, takšne, ki bi delala za javno dobro, takšne, ki bi znala misliti prihodnost, države, ki bi imela pametne strategije, načrte ali pa celo kakšno vizijo, kako rešiti težave. In v času, ko nas je prihodnost že prehitela, je šibka država nekaj, česar se lahko v resnici bojimo.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Mednarodni obrtni sejem Celje, »sejem vseh sejmov«, kot mu ponosno rečejo na Celjskem, že dolgo ni namenjen le obrtnikom, seveda je namenjen tudi njim, a tam se predstavljajo še šole, državne institucije, ministrstva, različna združenja, zbornice, zveze, podjetja, športni klubi, poklici. Letos sta imela tam prostor recimo predstavništvo evropske komisije in zagrebški zobni center. Posebna gostja je bila Ukrajina, njena podjetja so se na sejmu predstavljala brezplačno. Gre torej za veliko prireditev, tokrat naj bi bilo MOS obiskalo približno 65 tisoč obiskovalcev, na njem pa se je predstavilo malo več kot 600 razstavljavcev. MOS je, kot so ponosno zapisali v Celju, »največji sejem v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju gostili več kot 1,5 milijona obiskovalcev«.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Kar nekako stran od oči javnosti je v parlamentu potekalo sprejemanje novele zakona o verski svobodi. Poslanci so jo obravnavali po skrajšanem postopku, sprejeta je bila v sredo popoldne. Kljub tematiki, ki naj bi »razdvajala« družbo, večjih protestov opozicije ni bilo, proti spremembam se je jasno opredelila Nova Slovenija, stranka SDS pa se je, zanimivo, držala ob strani.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Koga motita solidarnost in pomoč prizadetim v poplavah?
Statistični urad Republike Slovenije rad objavlja zabavne podrobnosti. Ob mednarodnem dnevu piva, 2. avgusta, je objavil, da je leta 2020 v državi delovalo 68 pivovarn, in dodal, da povprečni Slovenec na leto popije 26 litrov piva. Nekaj mesecev poprej, ob mednarodnem dnevu sreče, je zapisal, da se je število ljudi, ki zase mislijo, da so srečni, v zadnjih letih povečalo za sedem odstotnih točk in da dojemanje sreče, tako kažejo raziskave, ni nujno povezano s finančnim položajem.
-
8. 9. 2023 | Mladina 36 | Družba
V trenutku, ko je vlada začela govoriti o dveh solidarnostnih sobotah in solidarnostnem prispevku, je bilo politične enotnosti, ki je bila še nekaj dni prej politična maksima, konec. Iz opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili, da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko rast in podjetniško svobodo. Prosto po Janezu Janši bi lahko dodali, da je bolje postrgati po proračunu kot pa uvajati dodatna finančna bremena. Proračun pa naj bi skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo nakazila nevladnim organizacijam. Prav tako bi lahko nekatere oprostili plačila nepotrebnega RTV-prispevka. Prisilni solidarnostni prispevek naj bi torej omejeval vse, tudi tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vlada Roberta Goloba pa naj bi, tako poslanec SDS Zvonko Černač, iz denarnic ljudi pobrala »1,3 milijarde evrov«.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Na dan Marijinega vnebovzetja, v času, ko se je Slovenija začela zavedati, kakšna vremenska ujma se je zlila nadnjo, je predsednik SDS Janez Janša na omrežju X jezno zapisal: »Za komije na @SpletnaMladina je Nobelov nagrajenec za fiziko za lansko leto navaden klovn. Oni že vedo.« Pisanje se je nanašalo na članek Mladininega kolumnista Janka Lorencija, v katerem je ta pisal o letu katastrof, o pozidavanju poplavnih območij in se retorično vprašal, kako to, da »bolj kot svarila znanosti poslušamo grimse in podobne klovne, ki zanikajo podnebne spremembe«.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Družba
Dvojna morala cerkve in zdravniških organizacij
Portugalsko vlado že od leta 2015 vodi Antonio Costa, nekdanji župan Lizbone, socialist, katerega stranka je na lanskih volitvah nepričakovano dobila absolutno večino. Kljub dolgoletnim izkušnjam in parlamentarni večini ne vlada brez težav. Portugalska je tradicionalna, katoliška država, in ko je parlament sprejel zakon o dekriminalizaciji evtanazije, ta neozdravljivo bolnim omogoča pomoč pri končanju življenja, ga je z vetom dvakrat onemogočil konservativni predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, o njem pa je razpravljalo še ustavno sodišče. Nazadnje ga je dopustilo, maja je začel veljati. Tako je Portugalska postala ena izmed redkih držav, kjer je evtanazija ali pomoč pri samomoru v tej ali oni obliki pravno dopustna.
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Politika
V času ujm in poplav je moraliziranje odveč. Prizadetim je pomagalo veliko ljudi, vsak po svojih močeh, eni finančno, drugi z materialno pomočjo, spet tretji so odšli na teren, obuli škornje, zavihali rokave in poprijeli za lopate. Vsaka pomoč je bila dobrodošla – je pač že tako, da v nesreči spoznaš dobre ljudi.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Družba
Zvezdan Martič / »Sam sem osebno takoj za to, da se Studio City vrne. A to ni moja odločitev.«
Zvezdan Martič je 13. julija postal predsednik uprave RTV Slovenija. Podprlo ga je 16 članov sveta od 17, takoj po izvolitvi pa je napovedal, da bo najprej uredil odnose v hiši. Razmere na RTV Slovenija, predvsem pa na TV Slovenija, so nevzdržne. Poskus političnega prevzema in razgradnje, ki je potekal v letih Janševe vlade in se je zavlekel še za dodatno leto, je pustil posledice. Ne samo pri kadrih, ne samo pri financah, ne samo pri vsebini, informativni program TV Slovenija, paradni konj te medijske hiše, je izgubil gledalce in gledalke, izgubil je verodostojnost. To bo zelo težko povrniti. Bo Zvezdan Martič zmogel? Je pravi človek na pravem mestu? Na TV Slovenija je že več kot 30 let, bil je voditelj, novinar, urednik, pomočnik direktorice, snemal je dokumentarne filme, postavil MMC, gotovo do podrobnosti pozna delovanje hiše. In še nekaj, pridružil se je stavkajočim, ki se na RTV Slovenija borijo za javnost. Naloga, ki jo ima pred seboj, je težka, za zdaj ga, kar je bistvenega pomena, kolektiv podpira.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Politika
Začnimo pri osnovah. Ustava, temeljni akt slovenske države – brez nje je ne bi bilo – že čisto na začetku določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. In to ne glede na narodnost, raso, spol, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ustava prav tako jasno prepoveduje vsakršno spodbujanje neenakopravnosti, nestrpnosti, prepoveduje razpihovanje sovraštva. Ljudje smo v demokraciji enakopravni.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Slovenska vojska je jeseni 2001 priredila pravi šov. Skozi karavanški predor je zapeljal konvoj vojaških vozil, tovornjaki in druga spremljevalna vozila so v te kraje pripeljala nov ponos slovenskega neba, raketno baterijo Roland, ki naj bi branila naš zračni prostor pred vsiljivci. Vse skupaj je stalo okoli 13 milijonov evrov, seveda brez stroškov vzdrževanja, nakupa novih lansirnih cevi in dodatnih raket. Slovenija je leta 2001 v resnici kupila rabljeno nemško opremo, namenjeno branjenju strateških objektov. »Naložba v prihodnost«, kot so trdili v tistem času, ni dolgo trajala, saj je bil ves sistem najprej umaknjen, leta 2015 pa dokončno »odvzet iz operativne uporabe«. Tiste rakete, ki jih niso porabili za vadbeno streljanje, so bile razgrajene. In Slovenija je ostala brez »točkovne obrambe« neba.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Res prav nerodno je vsak teden, znova in znova spremljati, kako se anonimni troli, strankarski paramediji in kakopak tudi predsednik stranke SDS Janez Janša spravljajo na vsako akcijo, vsako izjavo, vsako intervencijo, ki jo pripravijo v Inštitutu 8. marec. Nerodno zato, ker je lahko razumnega človeka sram, ko bere žaljive, škodoželjne, lažnive zapise o Niki Kovač. Vsakič znova in vsakič hujše.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred dobrim mesecem predlagal, da bi v središču Ljubljane, na samem Trgu republike, postavili spomenik osamosvojitvi. Njegov predlog je povzročil nepričakovan ali pač pričakovan vihar: eni so bili užaljeni, ker je to storil prav on – Kučan, drugi so se ustrašili za usodo Tršarjevega Spomenika revoluciji, ki že stoji na Trgu republike, tretji so govorili, da bi nas morala zanimati prihodnost in ne preteklost. Vsi so se motili. Kar je logično, postavitev spomenikov je politična odločitev, spomeniki vedno govorijo o prihodnosti, nikoli o preteklosti. Obujanje spominov namreč ohranja identiteto in določa prihodnost.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Politika
Borut Pahor ostro proti vladi Roberta Goloba
Nekdanji predsednik Borut Pahor, ki že pol leta uživa v funkciji bivšega, pa četudi še vedno misli, da je prvi med enakimi – obnaša se, kot se je nekoč, obiskuje različne kraje, srečuje se s športniki, objavlja fotografije na Instagramu –, je postal bolj neposreden in odkrit. Kot da bi ga desetletni plašč konsenzualnosti oviral in je zdaj pokazal svoj pravi obraz.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Družba
Novomeški škof Andrej Saje (letnik 1966) daje videz drugačnega, bolj odprtega, vključujočega cerkvenega dostojanstvenika. Ne on ne njegov nagovor nista del bahate, aristokratske cerkve, ki jo v teh krajih pooseblja nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal Franc Rode. Ko je škof Saje marca lani na položaju predsednika Slovenske škofovske konference zamenjal skoraj 20 let starejšega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, je marsikdo menil, da bo v katoliški cerkvi v Sloveniji zavel nov veter. Tri tedne po prevzemu te ugledne funkcije se je Saje v imenu katoliške cerkve opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
V sredo je bila malo po pol desetih zjutraj v elitnem Grand Plaza Hotelu v središču Ljubljane, v njegovi manjši dvorani Safir, javna seja novega društva, poimenovanega Platforma sodelovanja. Prišlo je kakšnih 100 ljudi, veliko je bilo novinarjev, glavna zvezda pa je bil Anže Logar, predsednik sveta stranke SDS, njen drugi človek in njen poslanec, nekdanji minister in kandidat za predsednika republike, ki zdaj želi prebuditi, kot pravi sam, razcepljeno, razdvojeno Slovenijo, deželo, ki je obstala v leru, v statusu quo, ki se izgublja v konfliktih, ti pa koristijo obema, levemu in desnemu političnemu polu.
-
28. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura
Vedno, ampak res vedno znova se je treba spomniti tistega slavnega izreka Marka Zorka, ki je pred kakšnimi 15 leti v Mladini zapisal: »Smeh je znamenje svobode, začetek smeha je konec strahu.« Bil je to čas prve Janševe vlade in vsa Slovenja se je krohotala, ko so sredi Ljubljane v nekem stanovanju kar naenkrat odkrili skrito celico nemške obveščevalne službe. Družba je potrebna smeha, smeh razgrajuje vse jeklene režime.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«
Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Kako imenovati človeka, ki je tragedijo v Beogradu zlorabil za politični obračun?
Andreja Katič je bila v času vlade Mira Cerarja ministrica za obrambo; prihaja iz Šaleške doline, kot ponosna socialdemokratka pa vodi lokalno izpostavo Združenja borcev za vrednote NOB. Ni ji vseeno za dogajanje v času druge svetovne vojne, z žarom v očeh govori na partizanskih slovesnostih, rada citira pesmi pesnika Karla Destovnika Kajuha. Po lanskih volitvah se je Andreja Katič iz strankarske politike po lastnih besedah umaknila: zdaj naj bi jo bolj zanimala strokovnost, trenutno kot državna sekretarka opravlja službo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Kučan ne podpira rušitve Spomenika revoluciji
Precej običajno je, da v času revolucionarnega zanosa padajo spomeniki prejšnjega režima. Ob prihodu demokracije so tako v državah Vzhodne Evrope množično odstranjevali sovjetske spomenike. Tega ikonoklazma je bilo v Sloveniji nekaj, a vseeno manj, navsezadnje v Velenju še vedno stoji kip Josipa Broza - Tita, narejen po izvirniku hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, le da je velenjska različica, postavljena leta 1977, v nadnaravni velikosti. Tudi zato je nepričakovana poteza prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, hkrati zadnjega voditelja Komunistične partije Slovenije, ki je več kot 30 let po demokratizaciji podvomil o smiselnosti monumentalnega kipa Draga Tršarja, posvečenega revoluciji, ki še danes stoji na ljubljanskem Trgu republike.
