Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Družba

    V boj za narod svoj!

    V neki osnovni šoli v osrednji Sloveniji se je pred dnevi zgodil incident. Deklica, ki se še navaja na slovensko šolo, saj je njena družina zaradi vojne pribežala iz Rusije, je med odmorom plezala po ograji. Ni bila edina, otroci to ves čas počno. Učiteljica ji je rekla, naj preneha, deklica pa se ji je opravičila. »I am sorry,« je dejala po angleško, slovenskega jezika se šele uči. Opravičilo ni bilo dovolj. Učiteljica ji je zabrusila, da je tu Slovenija. »Tukaj se govori slovensko. Nauči se,« naj bi ji dejala. Jezna izjava učiteljice je žaljiva, nacionalistična, izključujoča, je nekaj, česar si učitelji, še posebej oni, ne bi smeli privoščiti. Slovenska šola naj bi bila vključujoča, podpirala naj bi raznolikost, večkulturnost, predvsem bi morala pomagati šibkim, tudi begunskim otrokom.

  • Jure Trampuš

    31. 3. 2023  |  Mladina 13  |  Politika

    »Želim si, da se tujci vključijo v družbo«

    Nisem nacionalist, nisem ksenofob, po vsem svetu imam veliko prijateljev takšne ali drugačne vere. V Sloveniji potrebujemo tujo delovno silo, želim pa si, da se tujci in njihove družine enakopravno vključijo v družbo. Glavna težava je uporaba jezika, ni problem kriminaliteta tujcev ali kaj podobnega, vsi problemi in strahovi ostalih prebivalcev izhajajo iz neznanja jezika. Posledično to pomeni, da med priseljenci in ljudmi, ki živijo v Kranju, ni sodelovanja, komunikacije, pojavlja pa se izolacija šibkejših.

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Sporna strokovnjaka

    Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Hojsu, Grimsu, Ruparju in Janši naj bi bili grozili s smrtjo 

    Pavel Rupar je objavil zastrašujočo novico. Njemu in nekaterim drugim politikom naj bi bil nekdo grozil s smrtjo. Grožnja ni prišla niti po navadni niti po elektronski pošti, le na internetu je nekdo objavil posnetek, na katerem so štirje naboji, na njih pa zapisana imena: Hojs, Grims, Rupar, Janša. Posnetek z grožnjami v spakedranem balkanskem jeziku naj bi se bil pojavil na družbenih omrežjih, novico o njem pa je Pavel Rupar sporočil na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nove protestne dosežke.

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Družba

    Kako se SDS po novem bori za čisto pitno vodo, za upokojence, za paciente, za vso Slovenijo

    Dobrih deset mesecev je od tistega junijskega četrtka, ko se je prvič sestala vlada Roberta Goloba. Bilo je malo po volitvah in koalicija je uživala veliko podporo. A vsaki medeni tedni se končajo, nekateri ljudje so razočarani, drugi so pričakovali preveč, zato se je začela priljubljenost vlade zmanjševati. Izsledki Ninamedijine marčne raziskave so pokazali, da delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 47,6 odstotka vprašanih. Delež kritikov je enak deležu podpornikov. Hkrati se že nekaj mesecev nenehno zmanjšuje priljubljenost Gibanja Svoboda, po zadnjem merjenju bi stranko podprlo le še 24,9 odstotka vprašanih, razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je tri odstotne točke. Vse to je pričakovano, vlade, ki jih podpira večinski del volilnega telesa, so redke. Janševa vlada je začela izgubljati javnomnenjsko podporo po petih mesecih, vlada Mira Cerarja takoj, le vlado Marjana Šarca je javnost, kdove zakaj, podpirala več kot leto dni, pa četudi je potem koalicija razpadla.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Kultura

    Svetlana Makarovič / »Zadnje čase sem tolikokrat popljuvana, da se mi ni treba niti tuširati«

    Svetlana Makarovič je v teh krajih znana po ostrem jeziku, morda ga res ima, a je veliko več kot to. Je predvsem velika umetnica, pesnica, pisateljica, igralka, pevka, ki vseskozi opazuje družbo, ji nastavlja zrcalo in zastavlja svoj glas za najšibkejše. Kdor vidi v ogledalu drugačno podobo, kot si bi jo želel, je lahko užaljen, a naloga umetnosti pač ni, da bi oblasti pela hvalnice. Svetlana Makarovič ima že vse življenje težave z oblastjo, težave ima tudi s to ali ono elito. Ne zato, ker naj bi bila posebna, ker naj bi imela mačke raje od ljudi, pač pa zato, ker je samosvoja, ker, kot pravi, na udarce odgovarja z udarci. Prosto po vikinški morali, na zlo se odgovarja z zlom, na dobro pa z dobrim. Pesnica je hud udarec doživela leta 2000, ko je dobila Prešernovo nagrado za svoj umetniški opus, vendar je hkrati nagrado dobil tudi mozaičar, pater Marko Rupnik, za poslikavo zasebne papeževe kapele. Takrat je nagrado s solzami v očeh zavrnila, tudi zato, ker naj bi priznanje Rupniku omogočilo, »da so klerikalci agresivno stopili v slovensko kulturo«. Letos, toliko let kasneje, je tudi zaradi obtožb o spolnih zlorabah, ki jih je bil deležen Rupnik, od države zahtevala, da se ji nagrada vendarle izroči. Ni šlo. Upravni odbor Prešernovega sklada je zavrnil idejo, da bi ji nagrado izročili na osrednji državni proslavi, za to je na odru Svetlana Makarovič prebrala pesem. Pesnica je za zdaj še vedno brez nagrade, njeni oponenti pa se neprepričljivo izgovarjajo na pomanjkljivosti v zakonodaji. Če že komu, je ravno ona tista, ki bi ji država morala to nagrado vročiti.

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba

    Po poti sprememb

    Leto 2018 za katoliško cerkev v Nemčiji ni bilo prijazno. Objavljeno je bilo posebno poročilo o tem, da je bilo od leta 1946 pa do 2014 v cerkvi zlorabljenih vsaj 3700 mladoletnikov, večinoma je šlo za fante, več kot polovica jih je bila mlajša od 13 let. V poročilu niso bila navedena zgolj imena duhovnikov, pač pa je jasno pokazalo, da je bila večina duhovnikov, ki so storili ta dejanja, le premeščena v druge župnije, brez kazni, brez opozoril. Zlorab je bilo osumljenih 4,4 odstotka duhovnikov. Javnost je bila ogorčena, nemški škofi pa so obljubili, da bodo upoštevali priporočila iz poročila, očistili cerkev in začeli pot prenove, »sinodalno pot«, s katero naj bi se katoliška cerkev približala sodobnemu času. Leta 2021 je vplivni nemški kardinal Reinhard Marx zaradi poročila papežu Frančišku ponudil odstop, saj naj bi bil uničil dokumente o duhovnikih, ki so spolno zlorabljali otroke, ali pa jih sploh ni pripravil, vendar Frančišek odstopa ni sprejel. Tudi nedavno umrli papež Joseph Ratzinger je bil med tistimi, ki v času, ko so vodili škofijo, niso ustrezno ukrepali, on v vsaj štirih primerih zlorab otrok ni posredoval.

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika

    Konec privilegijev?

    Lani je Janševa vlada tik pred volitvami na hitro sprejela uredbo, s katero je trajno zvišala delež socialnih prispevkov za duhovnike, ki ga krije država. Razlog za to potezo je bilo politično prepričanje, da so nekatere verske skupnosti, še posebej katoliška cerkev, »družbeno koristne organizacije«, zato jim je država namenila stoodstotno financiranje nadomestila za socialne prispevke. Skupno naj bi zdaj to pomoč prejemalo 764 verskih uslužbencev, od tega jih je 727 pripadnikov katoliške cerkve. Janševo uredbo je sicer maja lani kritizirala vladna pravna služba, saj naj bi bilo za takšno zvišanje treba sprejeti zakon, ne pa samo vladno uredbo. Hkrati so bile te ugodnosti deležne zgolj verske skupnosti, ki jim je bil priznan status družbeno koristne organizacije, torej le večje. A Janši se je pred volitvami mudilo.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Politika

    Novi populizem

    Pred petnajstimi leti je Karl Erjavec, nekdanji predsednik DeSUS, stranke, ki skorajda ne obstaja več, obljubil 1000 evrov visoko pokojnino. Potem se je potegnil nazaj in dejal, da smo ga narobe razumeli. Tudi Franc Križanič, finančni minister v vladi Boruta Pahorja, je davnega leta 2008 napovedal, da bo minimalna plača v Sloveniji visoka 1000 evrov. Minila so leta, obljubi se nista uresničili. Povprečna pokojnina danes znaša 778 evrov, minimalna plača pa je v zadnjih letih zlagoma prilezla na 878 evrov neto. Oboje ni veliko. Danes vsaj 85.000 upokojencev in upokojenk živi pod pragom revščine.

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Politika

    Evin feminizem

    Eva Irgl je bila v daljni preteklosti uspešna televizijska voditeljica in malo manj uspešna študentka teologije. Leta 2004 se ji je posrečil veliki met, postala je poslanka v državnem zboru. Od takrat je poslanka stranke SDS, dovolj glasna in prepoznavna, a nikoli v prvih vrstah širjenja strahu in sovraštva, kar radi počno kakšni drugi poslanci. Res pa je tudi, da javno ni nikoli kritizirala politike Janeza Janše, še največji »korak proti« je njeno prijateljstvo z Anžetom Logarjem.

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    Breme celibata

    V Zgornji Savinjski dolini najdemo majhno občino Mozirje, ima nekaj več kot 4000 prebivalcev, večinoma pa leži ob vznožju Golt na eni strani ter Dobrovelj na drugi. Hvali se, da je »vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino«. Že mogoče, Mozirje je lep kraj, občino pa že dolgo vodi isti župan. Krajani mu prijazno pravijo »Žužu«, kar je okrajšava za dva poklica, župnika in župana. Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je natančno to, najprej je bil 15 let duhovnik, šel je po klasični poti od semenišča do župnišča, nato se je odločil, da bo ta poklic opustil in odšel med laike. Leto kasneje je kandidiral na lokalnih volitvah v okolju, kjer je prej deloval kot duhovnik, in uspelo mu je. Župan Mozirja je že od leta 2002, prvič ga je podprlo 62 odstotkov volivcev, lani pa na lokalnih volitvah ni imel protikandidata.

  • Jure Trampuš

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Družba

    »Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«

    Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.

  • Jure Trampuš

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Kultura

    »Jaz bom ljudem poslal ta cvet«

    Ko je prejšnji teden na posvečeni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v kateri vsako leto 7. februarja poteka proslava v čast slovenski kulturi in umetnosti, stopila pesnica Svetlana Makarovič, je v dvorani završalo. Kaj bo storila tokrat? Koga bo ozmerjala? Kaj pa se sploh gre ta, kot naj bi bil ogorčeno vzkliknil eden izmed užaljenih članov upravnega odbora Prešernovega sklada, »coprnica«? Makarovičeva na odru ni naredila nič posebnega. Nobenega ekscesa ni bilo. Oblečena v črno in z rdečo zvezdo na prsih je prebrala pesem o grehu, obžalovanju in lažeh. Zares ji je prisluhnil malokdo.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Zaslugarji

    Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Nezaželena ministrica

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Postavljamo si spomenike

    Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Oltar domovine

    Če bi poslušali samo osamosvojitelje, Janeza Janšo, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina in Lojzeta Peterleta, bi se zdelo, da Sloveniji grozi apokalipsa, večno pogubljenje. Pravijo, da se dogaja »oblastno lomastenje in grobo uveljavljanje politične sile«, odločitve vlade so »nedržavotvorne, nepotrebne in škodljive«, vse skupaj naj bi vodilo k »zgodovinskemu izbrisu«, vlada pa naj bi kot kolektivni organ povlekla »izdajalsko potezo«. Napovedani so protesti, pripravlja se interpelacija, hkrati pa konspirativno nastaja »akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve«. Zakaj toliko hude krvi?

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Osamosvojitveni spomenik

    Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …

  • Jure Trampuš

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Stranišče in kopalnica / Lepo je biti minister

    Reorganizacija vlade in tri nova ministrstva, ki so jih podprli tudi volivci na lanskem referendumu, nujno prinesejo nekaj premestitev. Na ministrstvih in v vladnih službah se preštevajo in ugotavljajo, kdo bo odšel na kakšno delovno mesto, preračunavajo, ali bodo imela kakšna ministrstva še vedno »skupne« službe, denimo računovodstvo, ali pa je vse skupaj bolje ločiti na samostojne enote.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Družba

    Mitja Sardoč / »Neenakost se povečuje, šole pa so vedno manj vzgojne in vedno bolj tekmovalne institucije«

    Mitja Sardoč je višji znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu, v tisti znanstveni ustanovi, katere vodstvo je politika v času prejšnje vlade želela zamenjati, a ji ni uspelo. Pred desetimi leti je na smeri filozofija vzgoje doktoriral na Institute of Education (University of London) v Veliki Britaniji. Je avtor znanstvenih člankov in urednik znanstvenih revij. Med drugim je sourejal posebni številki družboslovne revije Šolsko polje, ki sta obravnavali nasilje v šoli in družbi. Zato je danes, ko prebiramo svareče naslove o nasilju v šoli, ko varuhi morale govorijo o popustljivih starših in ko apologeti kaznovanja pridigajo, da brez nasilja ni ustrezne vzgoje, pravi sogovornik o vprašanjih nasilja v šoli. Je tega res več kot nekoč? Je bolj neposredno? Kakšni so vzroki zanj? In predvsem, ali ni nasilje v šolah posledica nekega drugega nasilja, ki obstaja zunaj šolskega sistema.

  • Jure Trampuš

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Kultura

    Kaj lahko Brecht naredi za nas?

    Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Nevedni predsednici / Očitno ne vesta, kaj pomeni beseda feminizem

    Decembra 2021 je umrla temnopolta feministična avtorica bell hooks. Bila je ena najvplivnejših preučevalk rasizma in seksizma, a pisala je predvsem o ljubezni, o tem, kako lahko ta preoblikuje svet neenakosti in predsodkov. Lani je v slovenskem prevodu pri založbi Sophia izšla njena knjiga Feminizem je za vsakogar, kratek priročnik za vse, ki ne vedo, kaj je feminizem in zakaj je enako pomemben, kot je bilo pomembno gibanje za odpravo suženjstva ali gibanja za odpravo rasizma, imperializma, razrednega izkoriščanja. »Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja,« je na kratko pojasnjeno v uvodu, »če hočemo odpraviti patriarhat, kar je le še eno poimenovanje za institucionalizirani seksizem, nam mora biti jasno, da vsi sodelujemo pri ohranjanju seksizma, dokler ne spremenimo svojih glav in src, dokler ne opustimo seksističnega razmišljanja in delovanja ter ga nadomestimo s feminističnim mišljenjem in delovanjem.« Feminizem je utemeljen na enakopravnosti in pravičnosti, ne predvideva, da so ženske in moški podobni ali enaki, ni gibanje, ki predpostavlja, da so ženske nasprotnice moških, feminizem je predvsem gibanje za odpravo zatiranja, vizija osvoboditve, vzpostavljanja etike vzajemne svobode, feminizem se zavzema, če zapišemo zelo preprosto, da bi imele ženske več pravic, ne pa moški manj. Kdo bi sploh lahko danes čemu takemu nasprotoval?

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?

    Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.

  • Jure Trampuš

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Napad na stopnicah

    Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.

  • Jure Trampuš

    6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Družba

    Zlati škof

    Gregorij Rožman (1883–1959) je bil ljubljanski škof. Znan je po svoji vlogi med drugo svetovno vojno. Partizanska stran ga upravičeno obtožuje kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem, njegovi privrženci pa pravijo, da se je vseskozi boril za slovenski narod in ga skušal rešiti pred brezbožnim komunizmom. Zaradi medvojne vloge je po letu 1991 postal tema političnih obračunov, ena stran ga v imenu revizije zgodovine povzdiguje v žrtev revolucionarnih procesov, druga na vojni čas gleda le skozi prizmo zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev. Oba pogleda sta napačna, oba pozabljata na pieteto.

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Osebnost leta / Robert Golob

    V središču Ljubljane, v precej neopazni stavbi na Gregorčičevi 25, so prostori vlade. Čisto na vrhu, v najvišjem nadstropju, ki je bilo dograjeno v času prve Janševe vlade, prvotno pa je bilo namenjeno menzi, je na desni strani kabinet predsednika vlade, levo od dvigala pa je okrogla soba, kjer potekajo vladne seje. V stavbi je še nekaj uradov, v pritličju je prostor, kjer potekajo tiskovne konference, višje je varna soba, kjer so zaupni sestanki. V tej stavbi se že skoraj dvajset let oblikuje slovenska politika. Trikrat je čisto na vrhu, v pisarni predsednika vlade, sedel Janez Janša, po enkrat Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec, od letošnjega 1. junija dalje pa je v njej Robert Golob.

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Potvarjanje zgodovine

    Ko je ministrstvo za kulturo napovedalo, da bo Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada, združilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, je izbruhnil vihar. Lojze Peterle je grozil s protesti, Janez Janša je govoril o sramoti. A sramota je nekaj drugega; eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov bi bil v muzeju, kakršnega so si zamislili, prikazan podcenjujoče. Muzej ni imel niti stalnih prostorov, niti svoje zbirke, niti finančnih sredstev.

  • Jure Trampuš

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Politika

    Ko njega več ne bo

    Boruta Pahorja je na položaju predsednika republike zamenjala Nataša Pirc Musar. To funkcijo je opravljal deset let. Zadnji teden je podelil še zadnji odlikovanji. Najprej gasilcu Florjanu Jančiču, potem pa še tisto, ki je bilo podeljeno z zamudo. Še v času predsedovanja Milana Kučana ga je vnaprej zavrnil Jože Pučnik, ko ga je postumno leta 2006 odlikoval Janez Drnovšek, ga ni želela sprejeti njegova družina. Tokrat ga je v tretjem poskusu iz Pahorjevih rok vendarle sprejel Pučnikov sin Gorazd Pučnik. V torek je potem Pahor odšel na kosilo s predsednikom vlade Robertom Golobom, sestal se je z veleposlaniki, zvečer je priredil poslovilno srečanje z novinarji in uredniki. V sredo je obiskal vojašnico na Vrhniki, njegov urad je izdal še zadnje letno poročilo, odhajajoči predsednik pa je dal še poslednji intervju za Radio Slovenija. Nato je v četrtek na seji državnega zbora prisegla nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Mandat je Pahor uradno zaključil točno opolnoči v noči s četrtka na petek.

  • Jure Trampuš

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Družba

    Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija

    Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.

  • Jure Trampuš

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Politika

    Zgodovina v vrečki Bata

    Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.