Jure Trampuš
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Menimo, da v kakšni manjši slovenski občini odprejo dvokilometrski cestni odsek. Vsi so zadovoljni, župan, domačini, črni asfalt pelje v lepšo prihodnost. Odsek ceste naj bi slavnostno odprli v soboto opoldne, pripravljeni so trak in prenosni zvočniki, pa se v petek ponoči po novi cesti pelje pijani voznik in zleti z nje. Pripeljejo se policisti, opravijo alkotest in izrečejo globo. Voznik se pritoži in na koncu zmaga. Razlog? Ker cesta še ni bila uradno odprta, ker ni imela vseh dovoljenj in papirjev, voznik sploh ne more biti kriv, ker cesta formalnopravno ni obstajala. To, da je vozil po njej, dejstva o pravni praznini ne spremeni.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Politika
Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, ko je kazalo, da Borut Pahor izgublja – pošteno ga je bilo strah –, je tvegal z izjavo, da se bo v drugo pogosteje oglašal, da je slišal kritike in jih bo upošteval. Borut Pahor je s tem mislil resno. Tako je nekaj dni po volilni zmagi milostno sprejel ženo Milka Novića, ki je bil na prvi stopnji obsojen umora, in takoj dejal, da se sicer nikakor ne vtika v sodne postopke, da pa bi ti morali biti hitrejši. Nato je skakal po trampolinu, se srečal z Božičkom, se udeležil svete maše za vse žrtve iz Hude Jame in spregovoril za Objektiv, tedensko prilogo časnika Dnevnik. To je bil njegov prvi povolilni intervju, pogovor torej, pri katerem se mu ni bilo treba skrivati, kjer mu ni bilo treba politično špekulirati, pač pa je povedal, kar zares misli. Podoba, ki jo je razkril, je pokazala, kar smo vseskozi slutili. Slovenija je izvolila predsednika, ki ga človečnost ne zanima, ki je, kot je zapisal Boris Vezjak, namenoma zavzel »antihumano držo«. Ali so ga pri tem vodili politični vzgibi, je vseeno.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Velenje je nekoč imelo prilastek Titovo, tam še danes stoji največji Titov spomenik v državi. Nekoč ga je del občinske politike želel odstraniti, a Velenje, rudarsko-delavsko mesto, ni nikoli zares nehalo biti rdeče. Vse od osamosvojitve občino vodi SD.
-
Jure Trampuš | foto: Borut Krajnc
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Dr. Zdenko Roter se je upokojil leta 1990. Dotlej je delal na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, dandanes ta visokošolska institucija nosi sodobnejše ime Fakulteta za družbene vede. Bil je prvi, ki se je v Sloveniji začel znanstveno ukvarjati s sociologijo religije. Zanj je bilo to priročno, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je kot mlad operativec, kot uslužbenec Oddelka za zaščito naroda (Ozna), pristojen za verske skupnosti, bil je analitik, proučeval zbrane obveščevalne podatke in se pogovarjal z duhovniki in škofi.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Predsednik državnega zbora Milan Brglez kljub poduhovljenosti, ki jo včasih izžareva, dobro ve, kakšen je pomen sekularne države. Ve tudi, kakšen naj bi bil odnos med cerkvijo in državo. V intervjuju za Mladino je dejal, da bi morali biti »zakoni, ki so lahko polje ideološkega boja, sprejeti z najširšim možnim soglasjem vseh vpletenih«.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Politika
Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič je v predvolilni boj za predsednico republike stopila pozno, ankete ji ne napovedujejo visoke uvrstitve. A to je ne moti, vseskozi dela, pravijo njeni sodelavci, predvsem pa naj bi si iskreno želela spremeniti nekatere stvari v slovenski politiki. Katere? Pravi, da politiki ne smejo izključevati, da so tukaj zaradi državljanov, da je prvi izmed njih, torej predsednik republike, tukaj zato, da je moralna avtoriteta, da vodi, daje zgled. Maja Makovec Brenčič ima veliko energije, morebiti tudi zato, ker boksa, tam pridobiva moč. Boks je zahteven šport, vprašanje pa je, kako se bo ministrica znašla v zadnjih tednih predvolilne bitke. Kondicijo bo gotovo potrebovala, te dni so se ji namreč začeli upirati tudi učitelji.
-
6. 10. 2017 | Mladina 40 | Kultura
Si predstavljate, da bi vaši deželi zavladali leopardi? In to ne katerikoli leopardi, pač pa tisti, ki ščipajo, grizejo, rohnijo, trgajo in se nasploh zelo grdo obnašajo do vseh drugih, do slonov, nojev, gazel, žiraf, nilskih konjev, kakadujev, zeber, vseh živali, ki živijo naokoli. Življenje v taki deželi postane nevzdržno. In nikoli se ne ve, za katerim grmom se skrivajo zlobni leopardi, kdaj bodo koga napadli, kdaj bodo koga raztrgali. Kaj potem preostane drugim? Postavijo se v vrsto in mirno odidejo. Stran od dežele podivjanih leopardov, naprej proti deželi neznanega imena, tja, kjer se lepše živi.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Dan pred kongresom nove stranke Levice se je zdelo, da bo počilo, da se bodo od nekod pojavili nezadovoljni posamezniki in skušali prekiniti zbor, da bodo vzkliki, manifestacije, da bo politični prepir, kdo je pravi levičar, presegel prepire na družabnih omrežjih ali polteoretske razprave o tem, kdo je kriv za sektaštvo na levici.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Družba
Ni običajno, da nagrajenci državnih odličij (za)vračajo nagrade. No, nekateri to počno zaradi političnih razlogov; nekoč so Igor Bavčar, France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel v Batini vrečki na urad predsednika republike vrnili odlikovanja, pridobljena za zasluge ob osamosvojitveni vojni. Odlikovanja so vrnili, ker jim ni bil všeč neki drug odlikovanec, pravnik Ljubo Bavcon.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Družba
Igor Pirkovič, urednik in novinar Tednika v eni osebi, glasbenik in avtor himne SDS Za Slovenijo živim, je v Tedniku objavil prispevek o Thompsonu, hrvaškem domoljubnem pevcu, ki je odkrito naklonjen ustaškemu gibanju, ljubezen do domovine, o kateri pridiga, pa je krinka za širjenje, kot pravi kulturolog dr. Mitja Velikonja, »skrajnega šovinizma in neofašizma«. Thompson je hujskač za mikrofonom.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dobrim letom dni postavilo standarde o državnem, prikritem nadzoru komunikacij in interneta. Šlo je za dva primera, za primer Zaharov proti Rusiji, tu so sodniki omejili pravice obveščevalnim službam, ter primer Szabó in Vissy proti Madžarski, kjer so omejil moč policije in njenih služb.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Družba
Te dni se je na velenjskem okrožnem sodišču odvijala na videz banalna zgodba o tem, ali je Janez Janša resnično prejel pošto s sodišča. Gre za odškodninsko tožbo dveh novinark RTV Slovenije, Eugenije Carl in Mojce Pašek, ki jima je Janša na svojem Twitter računu navrgel, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ«. Novinarki sta se čutili razžaljeni, vložili sta tožbi, ker pa Janša nanju ni odgovoril, je bil obsojen. Sodišče je izreklo zamudno sodbo, zdaj pa Janša poskuša dokazati, da sodna pošiljka ni prišla na njegov naslov. Tisti poletni teden je bil namreč na dopustu. Obstaja torej možnost, da je bil njegov poštni nabiralnik preveč poln, da se je pošta skrila med množico reklam ali pa da se je zmotil vročevalec. Janša zahteva ponoven začetek postopka. Do vsega tega ima seveda pravico, a se v vsem tem času zaradi žaljivega in seksističnega tvita ni niti poskušal opravičiti.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Družba
Po razmeroma banalni, a pravzaprav zelo žalostni in dovolj sporočilni zgodbi, ko je konec aprila brezdomca v ljubljanskem parku napadel eden od vztrajnikov in ga tudi poškodoval, se je oglasil Odbor 2014 in pojasnil svoje videnje dogodka.
-
21. 4. 2017 | Mladina 16
Nekateri bolniki, ki morajo zaradi zloma spodnjih okončin nositi mavec, dobijo posebno zdravilo za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Zdravilo si, kadar lahko, vbrizgajo sami, vsak dan, zaradi preprečitve venske tromboze ali pljučne embolije. Podobna zdravila samostojno uporabljajo tudi tisti, pri katerih so odkrili krvne strdke, ali recimo sladkorni bolniki, ki si vbrizgavajo inzulin.
-
7. 4. 2017 | Mladina 14 | Kultura | Film
Dom za otroke brez pravih družin
Malči Belič je med vojno v Ljubljani delala za Osvobodilno fronto, skrivala je orožje, zbirala pomoč za begunce, zapornike, internirance, živela je v ilegali. Konec januarja 1943 so jo Italijani zaprli, po nekaj dnevih mučenja je umrla, na pogrebu se je zbralo več kot tisoč meščanov. Zaradi njene grozovite smrti in zaradi nasilja okupatorja so nekaj dni kasneje v Ljubljani na Kongresnem trgu in pred Škofijskim dvorcem protestirale ženske. Danes na tem mestu stoji spomenik.
-
31. 3. 2017 | Mladina 13 | Politika
Na nekem bizarnem informativnem televizijskem programu, ki ga vodi nihče drug kot novinar Vladimir Vodušek, je pred dnevi potekal pogovor o begunski problematiki. Kot strokovna analitika sta nastopala Sebastjan Jeretič, ki vodi komunikacijsko strategijo za župana Kopra Borisa Popoviča, in Tino Mamić, predsednik alternativnega novinarskega združenja, preganjalec vsega, kar diši po komunizmu. Jeretič je med pogovorom zagovarjal Popoviča in njegov humanitarizem, saj bi rad v Kopru razpršeno naselil begunce, Mamiću so dišale drugačne teorije. Zmotili so ga protestniki, ki so pred dnevi poskušali preprečiti deportacijo egiptovsko-sirske družine Korba Sulejman iz azilnega doma na Viču. Po njegovem mnenju so protestirali »kaviar levičarji«, ki so se na protest pripeljali s črnim bmwjem. Že to naj bi bilo dokaz, da ne gre za iskrene posameznike, ki želijo pomagati. Zadaj naj bi bilo nekaj drugega, hipokrizija, zarota.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Svet
Konec januarja je v nemškem Koblenzu potekalo veliko srečanje vodij evropske populistične desnice. Tja so prišli skoraj vsi, predsednica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nizozemski peroksidni politik Geert Wilders pa Frauke Petry iz nemške AfD, Matteo Salvini iz italijanske Severne lige, avstrijski svobodnjak Harald Vilimsky. »Leta 2017 se bodo prebudili prebivalci celinske Evrope,« je napovedala Le Penova. »Včeraj nova Amerika, danes Koblenz, jutri nova Evropa,« je dodal Geert Wilders.
-
24. 3. 2017 | Mladina 12 | Družba
Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode.
-
17. 3. 2017 | Mladina 11 | Politika
Država se ne šali – kljub temu da »barbari« ostajajo zunaj, pravzaprav jih ni nikjer, na slovensko-hrvaški meji še vedno raste ograja. Februarja so delavci začeli postavljati zeleno panelno ograjo na meji pri Babnem Polju, blizu hrvaškega kraja Prezid. Babno Polje je naselje v Loški dolini, kakšnih 30 kilometrov od Cerknice, bolj znano je po tem, da gre za najhladnejši kraj v Sloveniji.
-
Točno pred 25 leti se je zgodil izbris, administrativna kršitev človekovih pravic, ki je usodno zaznamovala življenje več kakor 25 tisoč prebivalcev Slovenije. Kot sramotno poglavje slovenske zgodovine ga je prepoznalo tudi strasbourško sodišče za človekove pravice, slovenski politiki pa so se pred leti za izbris vendarle začeli opravičevati. Opravičila se je Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve, prav tako nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
-
Medtem ko se krepijo pozivi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, naj se vendarle odloči, prisluhne pomislekom in na ustavno sodišče vloži pobudo za presojo ustavnosti zakona o tujcih, pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo, da zakon v veliko primerih krši mednarodne konvencije in pravne standarde o spoštovanju človekovih pravic. Torej tisto, na kar je opozarjal Cerarju neposlušni predsednik parlamenta Milan Brglez.
-
Zadnje državnozborske volitve so bile med poletnimi počitnicami, 13. julija 2014. Udeležilo se jih je za las več kot 50 % volivcev. Če nas ne bodo znova presenetile predčasne, bodo nove, tako predvideva zakon, »najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora«. Torej med 15. majem in 15. julijem 2018. Volitve razpiše predsednik državnega zbora, ki pa se za točni datum, kar je logično, še ni odločil. Državni zbor in vlada lahko politično učinkovito, brez predvolilne igre, delata še leto dni, vmes so še predsedniške volitve, časa za uresničevanje koalicijske pogodbe in sprejem napovedanih zakonskih sprememb je torej dovolj.
-
Dr. Božo Repe je že dolga leta trn v peti desnici, verjetno zato, ker kot zgodovinar ne pritrjuje njihovemu pogledu na čas slovenskega osamosvajanja. A nekaj so različni zgodovinski pogledi, pa tudi psevdo- ali ljubiteljsko-čitalniške interpretacije preteklosti, povsem drug problem pa je sistemski poskus utišanja zgodovinarja.
-
Kaj je temeljno pravilo propagande? Lansirati neko dejstvo, četudi povsem neresnično ali prikrojeno, in ga ponavljati tako dolgo, vztrajno, da postane tako resnično, da mu začnejo ljudje verjeti. Večja, kot je laž, resničnejša bo postala. Zgodovina pozna številne primere politične propagande, Slovenija tudi, v zadnjem času laži niso več eksces, pač pa so postale osnovni element političnega boja. Fake news ima v Sloveniji domovinsko pravico.
-
Zgodba je stara nekaj let, zato nekaj besed o njeni genezi. Mladina je na svoji satirični strani (!) Mladinamit kritizirala manipulativno politiko poslanca SDS Branka Grimsa in njegove politične poteze v skladu z žanrskimi zahtevami satire primerjala s propagandnim ministrom nacistične Nemčije, Josephom Goebbelsom. Zafrkljivo je objavila sliko obeh družin, da bi ponazorila, kakšne so metode propagande za doseganje političnega cilja. Kajti Branko Grims ni bil nikoli navaden, anonimen član poslanske skupine SDS, je eden od njenih najbolj prepoznavnih govornikov, zanj so bili izbrisani izmišljotina, strašil je z visokimi odškodninami, kar se je izkazalo za laž, podpiral je ponarejanje dokumentov, ki se ga je šla njegova stranka, v času Pahorjeve vlade je namigoval, da ministrica uživa kokain, v zadnjem letu manipulira s številom migrantov in straši s teroristični napadi.
-
Pomudimo se za hipec pri Angelci Likovič, komentatorki resničnostnih šovov, v času Bajukove vlade epizodni državni sekretarki na ministrstvu šolstvo. Angelca Likovič ni strokovnjakinja za porodništvo, o perinatologiji ne ve veliko, tudi o neonatologiji ne, ni izučena babica, niti pediatrinja ali ginekologinja. Angelca Likovič je upokojena učiteljica, nekoč je bila ravnateljica, morda nekaj ve o šolskem sistemu, o rojevanju otrok nič. Je pa mati, tako kot 650.000 drugih žensk v Sloveniji.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: O pravici do izbire
Daljnega leta 1951 se je v socialistični Sloveniji zakonodaja spremenila tako, da ženske, ki so opravile splav, niso bile več kaznovane. Leto kasneje je bil splav pod določenimi pogoji tudi uradno legaliziran. Nato so se stvari začele spreminjati, nastajali so kontracepcijske posvetovalnice, dispanzerji za ženske, različni odbori in leta 1969 je izšla posebna resolucija o načrtovanju družin, ki je temeljila na svobodnem odločanju o rojstvu otrok. V zvezno ustavo je bila pravica zapisana leta 1974. Od nastanka te ustavne določbe je minilo natančno 42 let. Od vpisa enake pravice v slovensko ustavo pa več kot 25.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Devetega aprila okoli druge ure zjutraj je v morju blizu egiptovske obale potonila ladja, na kateri so se gnetli migranti. Umrlo jih je več kot 500. Med njimi so bili Somalci, Etiopijci, Sudanci, Sirci, moški, ženske, otroci. Preživelo jih je le kakšnih deset, ki so skupaj s tihotapci odpluli z manjšim ribiškim čolnom.
-
16. 12. 2016 | Mladina 50 | Politika
V času, ko so na ljubljanski pravni fakulteti še opravljali sprejemne izpite iz splošne razgledanosti, uvedel jih je Boštjan M. Zupančič, je med generacijami tedanjih brucev veljalo, da izpit iz splošne razgledanosti narediš tako, da vsako jutro stopiš na balkon in se »malo razgledaš naokoli«. Na pravni fakulteti teh izpitov nimajo več, a ideja o tem, da morajo imeti ljudje tudi »široko znanje«, je ostala.