Jure Trampuš
-
Dr. Božo Repe je že dolga leta trn v peti desnici, verjetno zato, ker kot zgodovinar ne pritrjuje njihovemu pogledu na čas slovenskega osamosvajanja. A nekaj so različni zgodovinski pogledi, pa tudi psevdo- ali ljubiteljsko-čitalniške interpretacije preteklosti, povsem drug problem pa je sistemski poskus utišanja zgodovinarja.
-
Kaj je temeljno pravilo propagande? Lansirati neko dejstvo, četudi povsem neresnično ali prikrojeno, in ga ponavljati tako dolgo, vztrajno, da postane tako resnično, da mu začnejo ljudje verjeti. Večja, kot je laž, resničnejša bo postala. Zgodovina pozna številne primere politične propagande, Slovenija tudi, v zadnjem času laži niso več eksces, pač pa so postale osnovni element političnega boja. Fake news ima v Sloveniji domovinsko pravico.
-
Zgodba je stara nekaj let, zato nekaj besed o njeni genezi. Mladina je na svoji satirični strani (!) Mladinamit kritizirala manipulativno politiko poslanca SDS Branka Grimsa in njegove politične poteze v skladu z žanrskimi zahtevami satire primerjala s propagandnim ministrom nacistične Nemčije, Josephom Goebbelsom. Zafrkljivo je objavila sliko obeh družin, da bi ponazorila, kakšne so metode propagande za doseganje političnega cilja. Kajti Branko Grims ni bil nikoli navaden, anonimen član poslanske skupine SDS, je eden od njenih najbolj prepoznavnih govornikov, zanj so bili izbrisani izmišljotina, strašil je z visokimi odškodninami, kar se je izkazalo za laž, podpiral je ponarejanje dokumentov, ki se ga je šla njegova stranka, v času Pahorjeve vlade je namigoval, da ministrica uživa kokain, v zadnjem letu manipulira s številom migrantov in straši s teroristični napadi.
-
Pomudimo se za hipec pri Angelci Likovič, komentatorki resničnostnih šovov, v času Bajukove vlade epizodni državni sekretarki na ministrstvu šolstvo. Angelca Likovič ni strokovnjakinja za porodništvo, o perinatologiji ne ve veliko, tudi o neonatologiji ne, ni izučena babica, niti pediatrinja ali ginekologinja. Angelca Likovič je upokojena učiteljica, nekoč je bila ravnateljica, morda nekaj ve o šolskem sistemu, o rojevanju otrok nič. Je pa mati, tako kot 650.000 drugih žensk v Sloveniji.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Pregled leta: O pravici do izbire
Daljnega leta 1951 se je v socialistični Sloveniji zakonodaja spremenila tako, da ženske, ki so opravile splav, niso bile več kaznovane. Leto kasneje je bil splav pod določenimi pogoji tudi uradno legaliziran. Nato so se stvari začele spreminjati, nastajali so kontracepcijske posvetovalnice, dispanzerji za ženske, različni odbori in leta 1969 je izšla posebna resolucija o načrtovanju družin, ki je temeljila na svobodnem odločanju o rojstvu otrok. V zvezno ustavo je bila pravica zapisana leta 1974. Od nastanka te ustavne določbe je minilo natančno 42 let. Od vpisa enake pravice v slovensko ustavo pa več kot 25.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Politika
Devetega aprila okoli druge ure zjutraj je v morju blizu egiptovske obale potonila ladja, na kateri so se gnetli migranti. Umrlo jih je več kot 500. Med njimi so bili Somalci, Etiopijci, Sudanci, Sirci, moški, ženske, otroci. Preživelo jih je le kakšnih deset, ki so skupaj s tihotapci odpluli z manjšim ribiškim čolnom.
-
9. 12. 2016 | Mladina 49 | Družba
Takoj ko je Parlameter, spletno orodje, demokratičnoinformacijska inovacija, ki ponuja pregled dela poslancev in državnega zbora, uradno zaživel, so se nanj na družbenih omrežjih usuli očitki, da je za njim globoka država. Tipično. Ustvarjalci naj bi bili »skrajni levičarji«, »FDV-jevci brez možganov«, »murgelski podtaknjenci«, ki uporabljajo »Toševo metodologijo statistične ideologije«. V najbolj mili različici naj bi šlo za orodje, ki »zelo natančno meri zelo nepomembne stvari«, v najbolj grobi pa je nekdo »zaposlil mlade levičarje, da bodo pomagali drek mešati«.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Politika
Ustavno sodišče domuje na Beethovnovi 10, v Plečnikovi palači, ki na zunaj ni videti nič posebnega, zgolj na sprano oranžno prebarvana neugledna hiša, kjer so bili nekoč prostori Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Notranjost je drugačna, ustavni sodniki delajo v neoklasicističnem blišču, do njih vodi rustikalno stopnišče, v stavbo so vgrajeni antični temelji. Ustavni sodniki so se na Beethovnovo preselili še v času socialistične Jugoslavije, leta 1964, zadnjih 25 let pa tam bivajo ustavni sodniki, ki s pravno zavezujočimi učinki razlagajo ustavo Republike Slovenije.
-
25. 11. 2016 | Mladina 47 | Kultura
Nekoč je Jurij Gustinčič, pokojni starosta slovenskih novinarjev, človek, ki ga je bilo veselje poslušati in še bolj brati, v kolumni za Mladino pisal, da morajo biti novinarji vedno skeptiki, skepsa je nekaj zdravega, dvom je temeljni kamen novinarskega pogleda, a vse do tedaj, dokler ne pripelje do patološkega zavračanja, deformacije. Skepsa je seveda nekaj drugega kot cinizem. Ciničen je lahko vsak, za cinizem ne potrebuješ informacij, celo smisla za humor ne, za cinizem potrebuješ le vehementno samozadostnost, prepričanje, da ti je vse jasno in da o vsem vse veš.
-
18. 11. 2016 | Mladina 46 | Politika
Ko se je od nekod pojavil Facebook, je bilo to orodje nekaj novega, omogočalo je izmenjavo informaciji, fotografij, posnetkov, nastala so prijateljska omrežja, povezave, Facebook je med seboj povezal ljudi. Hkrati je nezdržno rasel, se krepil, njegov doseg je presegel milijarde uporabnikov. Danes je Facebook enako velik kot Google, za mnoge ljudi pomeni internet, njegova moč je neizmerljiva. Facebooka nihče zares ne nadzira, ne uporabniki ne države. Po zmagi Donalda Trumpa, po zmagi populistično-brutalne govorice, prepojene z lažmi in stereotipi, se je v svetu, kjer resnica nima več nikakršne teže, postavilo vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga Facebooka, kako kroji sedanjost, prihodnost, kdo ga lahko omeji. Facebook je postal prevelik, da bi ga lahko ignorirali.
-
4. 11. 2016 | Mladina 44 | Politika
Leta 1991 je slovenska emigracija v Argentini v Taboru (El fortin), glasilu Združenih slovenskih protikomunistov, objavila seznam zahtev, pogojev za to, da bi domobranska stran privolila v spravo. Tako so zapisali: da je treba »izbrisati lažno prikazan mit o komunistični osvobodilni vojni in sprejeti zgodovinsko dejstvo, da je bila OF samo politično orodje za izvedbo revolucije«. Državljansko vojno naj bi torej začela partija sama. Dogajanje med drugo svetovno vojno je bilo seveda bistveno bolj kompleksno, a tako poenostavljen pogled na preteklost postaja v današnji Sloveniji prevladujoč.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
Pred dnevi je okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo zahtevo Emilije Mrlak, žene pokojnega pilota Tonija Mrlaka, za uvedbo sodne preiskave zoper brigadirja Antona Krkoviča. Ta naj bi bil neposredno odgovoren za sestrelitev helikopterja, ki ga je med osamosvojitveno vojno pilotiral Mrlak; takrat je v goreči gazeli umrl še tehnik letalec Bojanče Sibinovski. Mrlak je bil sicer pilot v JLA, a se je vseskozi dogovarjal za prestop v teritorialno obrambo. Njegov helikopter ni bil oborožen, ko je padel, je bil natovorjen zgolj s kruhom … Zavrnitev sodne preiskave ni bila nobeno presenečenje, država Slovenija, njeni organi pregona, sodišča, policisti, tožilci so se vseskozi otepali iskanja resnice. Padec gazele so tožilci preiskovali že v devetdesetih letih, a so primer, ker naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je zares streljal in zakaj, pospravili v arhiv – elementi kaznivega dejanja sicer niso bili neposredno zanikani, toda primera niso nikoli zares preiskali.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Politika
»Zunaj se je jeklena nevihta urno bližala s črnimi koraki zakajene, tuleče počasti,« v romanu Doberdob Prežihov Voranc realistično opisuje dogajanje med prvo svetovno vojno. »Skozi ozračje je huškajoče poplesaval en sam oduren, mozeg pretresajoč odmev razbesnelih izstrelkov in kamenja,« nadaljuje pripoved. »V prihodnjem hipu je zračni pritisk vse tri zagnal nazaj v jarek, iz katerega so skočili. Očem je vzelo vid, v obraz jim je puhnila žveplena toplota. Tam, za Heldom nekje se je razkadila granata.« Na Krasu, na doberdobski planoti, ki danes leži v Italiji, tik za slovensko-italijansko mejo, je med prvo svetovno vojno potekala frontna črta. Tam je bil tudi Prežihov Voranc, tam, po vsej soški fronti, so bili vojaki, ki so se borili za svojo zemljo, med njimi veliko Slovencev, večinoma so se borili na avstro-ogrski strani, nekaj Beneških
-
21. 10. 2016 | Mladina 42 | Družba
Dr. Darko Suvin (1930, Zagreb) se je večino akademske kariere ukvarjal s književnostjo, predvsem z dramskim teatrom in žanrom znanstvene fantastike. Poučeval je na univerzah v Zagrebu, Massachusettsu in Indiani, pa na McGillovi univerzi v Montrealu, kjer je postal zaslužni profesor in član Kanadske akademije znanosti in umetnosti.
-
30. 9. 2016 | Mladina 39 | Kultura
7. januarja 2015 je Rénald Luzier - Luz zamujal v službo. Imel je rojstni dan in je, razumljivo, nekoliko dlje ostal v postelji. »Žena me je presenetila,« se je mesece kasneje spominjal v intervjuju za Vice, »pripravila je torto, kavo, bilo je super.« Luzovi rojstni dnevi so že leta potekali podobno, zgodaj zjutraj ga je poklicala mama in mu povedala, kako srečna je, da ima sina, nato mu je oče zaželel vesel praznik. Potem je odšel v uredništvo in s sodelavci so si razdelili kraljevsko pito. Tistega dne pa je bilo drugače, zamujal je, v prostore Charlieja Hebdoja je prišel malo po tem, ko sta vanje vstopila v črno oblečena oborožena moška. »Ni mi bilo jasno, kaj se dogaja, bilo je čudno, potem sem zaslišal prve strele.« Ko sta napadalca zbežala, je stekel po stopnicah, »na njih sem opazil krvave stopinje, kasneje sem ugotovil, da je to prijateljeva kri. Potem sem zagledal ljudi, ki so ležali na tleh … Pariz ni bil pripravljen na kaj takšnega, a se dogaja tudi drugod, v Siriji, Afriki.« Luz je po srečnem naključju preživel napad bratov Kouachi na uredništvo satirično-anarhistične revije Charlie Hebdo, kjer sta ubila 11 ljudi, še enkrat toliko pa sta jih ranila. Nato sta zbežala iz Pariza in nekaj ur kasneje umrla pod streli policistov.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Družba
Takojšen odgovor 2016 je večnacionalna mednarodna vojaška vaja, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 vojakov iz Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, s Kosova, iz Makedonije, Črne gore, Velike Britanije in prav tako velikih ZDA. Vaja je imela več faz, ena izmed njih je temeljila na scenariju »humanitarne asistence«, ki je potekal takole: nekje ob meji je bila postavljena kontrolna točka, kjer so begunci poskušali priti v drugo državo. Razlog za njihov eksodus so bili »večji vojaški spopadi«. Vojski jih je skupaj s policijo uspelo ukrotiti, medtem pa so se od nekod pojavili lokalni nasilni protestniki z napisi »Tukaj je naša zemlja«. V tej nadzorovani zmedi je nekaj počilo, eden izmed beguncev se je »zaradi strahu pred odkritjem« razstrelil, ranjenih je bilo osem ljudi. Vojska jih je s helikopterji prepeljala v mobilno bolnišnico, medtem pa so vojaki s Kosova ob pomoči slovenske specialne policijske enote obvladali še dva, v bližini skrita terorista.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Politika
Pred dobrim letom dni, na začetku lanskega septembra, se je v morju utopil triletni Alan Kurdi, deček iz razrušenega Kobanija. Umrl je na poti do dostojnega življenja. Svetovna javnost se je zganila, podoba utopljenega otroka je pretresala medije, ljudje so po družbenih omrežjih pisali ogorčene sestavke, risali užaloščene angele, točili virtualne solze. »Zdaj bo drugače,« so pravili, »politika, prebudi se!«
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Družba
Če poenostavimo, je nekoč veljalo, da si lahko otroci iz nižjih slojev, rojeni v neprivilegiranih okoljih, staršem delavcev, s šolanjem izboljšajo socialni status. Če so recimo starši končali zgolj osnovno šolo (in zato delali na slabše plačanih delovnih mestih), so njihovi otroci končali srednjo šolo, vnuki fakulteto. Ena generacija je v poprečju naredila en korak na lestvici izobraževanja. To je bil pravzaprav smisel javnega šolstva: ponuditi enake možnosti izobraževanje za vse, ne glede na družinsko, kulturno ali kakršnokoli drugo izhodišče. Bile so izjeme, otroci iz privilegiranih družin so imeli, to velja tudi danes, vedno lažji dostop do elitnejših študijev, a poskušalo se je zgraditi sistem pravičnosti.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Ko je pred nekaj meseci potekal krški kongres Iniciative za demokratični socializem in se končal z nesklepčnostjo in fizičnimi prerivanjem, sta bili možnosti dve. Prva je bila razpad IDS, pomembnega člana koalicije Združene levice, politične skupine, ki ima v parlamentu svoje poslance, druga poenotenje in nadaljevanje skupne politične poti. Danes, tri mesece kasneje, še vedno ni jasno, kaj se bo zgodilo. Različne struje v IDS so se poenotile, da bo iniciativa izpeljala dopisni kongres in na njem potrdila nove organe vodenja in finančni načrt. Ti organi naj bi potem dobili mandat za politične odločitve. Dopisni kongres se je začel 6. julija, uradni izidi pa naj bi bili znani najkasneje do 25. julija, morebiti že prihodnje dni, če bo glasove oddalo dovolj članov IDS.
-
15. 7. 2016 | Mladina 28 | Politika
Tudi letos so v spomin na »pogumne može in žene, ki so se uprli komunističnemu nasilju,« v Šentjoštu nad Horjulom, kjer so leta 1942 organizirali prvo vaško stražo, pripravili posebno slovesnost in mašo, ki jo je tokrat »daroval« kardinal Franc Rode. Šlo je za komemorativni dogodek verske narave, že v izhodišču zaznamovan s protipartizanstvom, enostranskim pogledom na drugo svetovno vojno in dogajanje v njej. A četudi besede kardinala Rodeta, ki jih je izrekel med pridigo, razumemo v tem kontekstu, je njegova pridiga tolikšno poenostavljanje, da potrebuje nekaj hladne pozornosti. Ne zaradi vernikov, ki so bili zbrani pri Kapeli mučencev, ne zaradi domačinov, svojcev pobitih, pač pa, ker kardinalov pogled ni osamljen. Njegova logika manihejske delitve med dobrim in zlom je politični program.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Slovenec, generalpodpolkovnik, Marjan Čad, je bil leta 1991 poveljnik 13. reškega korpusa JLA. 25. junija, dan pred proslavo na Trgu republike, so ga poklical na sedež 5. armadnega območja v Zagrebu. Sestanek je sklical tedanji načelnik štaba general Dobrašin Praščević. Na dnevnem redu sta bila posebna depeša Veljka Kadijevića in ukaz za zavarovanje državne meje SFRJ.
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Pogovor z Miho Butaro, poveljnikom, ki je med vojno zavrnil ukaz za napad na ljubljanske vojašnice in bil zato odstavljen.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Karl Erjavec je utelešenje novodobne slovenske politike. Prijazen, nasmejan, človek za vsa ministrstva, lahko bi bil tudi fikus, izredno ambiciozen in spreten med pogajanji, a hkrati brezsramno izsiljevalski in prostodušno iskren v zagovarjanju lastnih interesov. Če finančni minister ne želi povečati pokojnin, bi povzročil vladno krizo. Če se obotavlja glede rekreativnega dodatka, bi zapustil koalicijo. Če mu predsednik vlade ukaže, naj odide, raje vse do konca javnosti pojasnjuje, da se zaradi kant pač ne odhaja …
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Zgodba o Toniju (Antonu) Mrlaku, pilotu helikopterja, ki so ga med osamosvojitveno vojno sestrelili nad Ljubljano, je ena od najbolj žalostnih zgodb slovenske osamosvojitve. Ne samo zato, ker je Mrlak skupaj z Makedoncem Bojančetom Sibinovskim tistega dne prevažal kruh. Ne zato, ker se je skupaj še z nekaterimi drugimi pogovarjal o prestopu na slovensko stran. In tudi ne zato, ker so njegovi svojci desetletje čakali, da država formalnopravno prizna status padlega.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Andrej Čuš, tisti mladi poslanec SDS, ki se je pred leti v državni zbor prebil le zato, ker je nadomestil goljufivega Branka Mariniča, je dejal, da mu je dovolj. Zapustil je poslansko skupino SDS, zapustil Janeza Janšo in se odpravil na samostojno poslansko pot. Kot pravi, je razlog za razhod napačna politika, ki jo gojijo v njegovi nekdanji stranki. Motijo ga izleti v zgodovino, moti ga obsesija s Kučanom, manihejstvo, zarotništvo, moti ga, da poslanci SDS dobijo navodila, kako naj glasujejo. V stranki, ki jo je zapustil, so se glede na standarde, kakršne so postavili v zadnjih letih, odzvali zadržano. Čuša naj bi bilo k odhodu spodbudilo to, da pri »evidentiranju za kandidiranje na naslednjih volitvah ni dobil podpore vseh odborov v volilnem okraju«, stranka pa ga sedaj poziva, naj vrne denar, ki ga je porabila za njegovo predvolilno kampanjo. Šlo naj bi torej za prerivanje, SDS pa še nikoli ni bila tako močna, kot je zdaj. Andrej Čuš je sicer na zadnjih volitvah v ptujski volilni enoti zbral 25 odstotkov glasov, kar je solidna, a za volilni okraj s takšno izvoljivostjo ne zelo bleščeča podpora.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Družba
Te dni je Slovenijo obiskal dr. Manfred Spitzer, avtor knjige Digitalna demenca. Gre za nekaj let staro uspešnico, slovenski prevod je izšel pri Mohorjevi založbi, medijski pokrovitelj predavanja v Cankarjevem domu pa je bila Založba Družina. Profesorjeva teza je preprosta, pretirana raba informacijskih tehnologij, računalnikov, tablic, mobilnih telefonov lahko okvari otroške možgane, nepovratno, usodno, digitalni mediji škodujejo umu, povzročajo odtujenost, govorne težave, stres, depresijo. Gre za moralno paniko, Spitzer resda obravnava mladoletne paciente, ki so odvisni od računalniških tehnologij, a to ne pomeni, da odvisnost povzroča tehnologija. Različne raziskave dokazujejo, da je odvisnost od interneta ali iger najpogosteje posledica drugih neskladji ali motenj, recimo duševnih, socialnih težav, ne tehnologije same.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
Kar je objavil Greenpeace, ni nikakršno presenečenje, stališča EU, predvsem pa ZDA, tam so bili vedno odkriti, so bila znana že vnaprej, razkrito je le potrdilo našega opozorila. Navedbe komisarke so poskus, da se stvari pomirijo. Dejansko ni tako. Ne gre torej za izvorna ameriška pogajalska izhodišča, za delovne dokumente, razkrita je bila edina različica enotnega, skupnega besedila sporazuma. Seveda je precej stvari v oglatih oklepajih, podrobnosti se bodo spreminjale, ampak temelji, pot, smisel sporazuma bodo ostali isti. Na boljše ne bo šlo. Z vidika potrošnika, ljudi, bo šlo kvečjemu na slabše.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Kultura
Vzdušje je srednje napeto, ura je štiri popoldne, zunaj dežuje. Državniki sedijo za mizo, na desni strani je Dimitrij Rupel, na levi Janez Janša in Igor Bavčar, vmes, na sredini, Milan Kučan, ki vodi sestanek, zraven neopazno prikimava in spušča sarkastične pripombe Janez Drnovšek. Herman Rigelnik je vseskozi tiho. Sestanek se je zgodil 6. januarja 1993. Sklical ga je tedanji predsednik Slovenije Kučan, njegov namen pa je bil med drugim razčistiti vprašanje tihotapljenja in preprodaje orožja Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Po sestanku je nastal magnetogram, nosil je oznako državna tajnost – strogo zaupno. Danes oznake nima več, informacijska pooblaščenka je oznako tajnosti preklicala, objavil ga je Matjaž Frangež v svoji knjigi Kaj nam pa morete, sedaj se je magnetogram preselil v gledališče.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Politika
Luka Mesec, poslanska skupina, podporniki, volivci, člani koalicije Združena levica, ki se je pred letom in pol presenetljivo uvrstila v parlament, so se znašli pred dilemo. Iniciativa za demokratični socializem, eden od konstitutivnih, najprodornejših delov Združene levice, je imela pred dnevi kongres v Krškem. Končal se je klavrno, pa ne zaradi nesklepčnosti, ampak zaradi prepirov, groženj, lahko bi rekli »netovariškega« vedenja. Vsi se ne strinjajo z zamislijo, da se mora Združena levica združiti v enovito stranko in da je parlamentarno delo tisto, ki je družbeno najvplivnejše. Del bi ostal na ulicah. Luka Mesec meni drugače, obsoja nedostojno vedenje posameznikov, pravi, da so nekateri, žal, zdrknili v anarhizem, sprejema kritiko, a ta je lahko tudi razdiralna. Še vedno zagovarja proces združevanja strank in obljubila nastanek leve alternative.
