Jure Trampuš

Jure Trampuš

  • Jure Trampuš

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Politika

    Ali v SDS prestrezajo pošto?

    14. septembra letos, ob 10. uri, 44 minut in 13 sekund, je publicist in sodelavec Mladine Igor Mekina prijatelju, sodniku Francu Dobrovniku, s svojega elektronskega naslova poslal zasebno elektronsko sporočilo, v katerem je bil „link“ do enega od člankov. V Siolovi tehnični službi so ugotovili, da to elektronsko sporočilo ni bilo poslano nikomur drugemu, razen Dobrovniku. Ravno tako elektronskega sporočila niti Dobrovnik niti Mekina nista prepošiljala nikomur. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika

    Padec Gregorja Viranta

    Razkritje, da je Gregor Virant leta 2009 kot bivši minister 12 mesecev prejemal nadomestilo, ni nič novega. Tudi dejstvo, da je Virant v tem času delal za vlade drugih držav, svetoval pri posodabljanju javne uprave, pisal članke, predaval, ne. Mladina je o tem prvič pisala avgusta 2009, saj je bil Virant avtor etičnega kodeksa in predlagatelj zakona, ki naj bi omejeval privilegije funkcionarjem. Leta 2009 je Mladina pisala o dvoličnem Virantu. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Peterlin

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Politika

    »Vedno sem veliko delal in dobro zaslužil.«

    Naj naštejem organizacije, za katere sem delal v letu 2009: Fakulteta za državne in evropske študije, Fakulteta za upravo, Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, Center za evropsko prihodnost, Ljudska univerza Žalec ... Od tujih podjetij v letu 2009 pa: podjetje Tribal Helm Corporation za delo na Kosovu in nemško javno podjetje GTZ za delo v Makedoniji. Več

  • Jure Trampuš

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Politika

    Volilni cvetober

    Ste že slišali za Samantho Sršen? Sršenova je dvaindvajsetletno dekle, nekajkrat se je poskusila na lepotnih tekmovanjih, končala je študij obramboslovja. Pred tedni je na Facebooku komentirala odločitev Zorana Jankovića. »Vsi pro-Jankovići so najbrž že pozabili, da so bila potrebna tudi človeška življenja, da smo se osvobodili srbske nadvlade,« je zapisala in spravno dodala, da so nekoč pogumni Slovenci stopili skupaj. »Kdor bi rad, da nas ponovno zasužnjijo Srbi, naj se peš odpravi dol, na jug, kamor sodi. Slovenijo Slovencem.« Sršenova se bo podala v tekmo za poslansko mesto, kandidirala bo v Krškem, na listi SDS, v ekipi, ki je po mnenju Janeza Janše »najbolj kompetentna« za rešitev Slovenije. Več

  • Jure Trampuš

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Politika

    Smo vas za to volili?

    Petindvajsetega oktobra je slovaški predsednik Ivan Gašparovič razrešil premierko Iveto Radič. Slovaška vlada je padla zaradi prepirov glede reševanja evra. Volitve na Slovaškem so razpisane za marec, nekdanja premierka se volitev ne bo udeležila. Po porazu se bo vrnila na univerzo. Tudi v Sloveniji je padla vlada. In tudi v Sloveniji bodo čez mesec dni predčasne volitve. Podobnosti med državama se tu končajo. Slovaška premierka se volitev ne bo udeležila, Pahor se jih bo. Na Slovaškem je padla desnosredinska vlada, v Sloveniji levosredinska. Po volitvah bo slovaško vlado najverjetneje prevzel socialdemokrat Robert Fico, v Sloveniji po volitvah socialdemokrati vlade ne bodo vodili. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Politika

    »Naše obrambne sile bi lahko prepolovili.«

    Dr. Iztok Podbregar je v vojaški publikaciji Sodobni vojaški izzivi napisal članek, v katerem predlaga radikalno spremembo sistema nacionalne varnosti. Predlaga zmanjšanje števila vojakov, policistov, diplomatov, združenja obveščevalnih služb. Predlaga tudi odpuščanje delavcev iz državne uprave in večjo povezanost varnostnega sistema z zasebnim sektorjem. »Vojsko in policijo je treba s klasičnim stečajem razpustiti, kar so nekateri že uspešno storili,« je Podbregar zapisal v članku. Zapisal je tudi, »da bo z večjo povezanostjo mogoče maso 21.500 javnih uslužbencev zmanjšati na 12.000 profesionalcev in sredstva z 1,35 milijarde zmanjšati na 750 milijonov evrov«. In tudi, da je »treba postaviti skupen, enoten oborožen subjekt nacionalne varnosti, ki ga teorija pozna pod imenom paravojaška sila in ki je sposoben opravljati pod enotnim poveljevanjem sedanje naloge vojske, policije ter zaščite in reševanja«. Podbregarjevo razmišljanje ima dva cilja. Najprej izboljšanje varnosti in potem varčevanje s proračunskim denarjem. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Nova aduta

    Volivci s stanjem demokracije v Sloveniji niso zadovoljni. Prav tako niso zadovoljni s politiki, strankami, z delovanjem države, razmerami v gospodarstvu, z načinom vladanja, vodenja družbe, včasih celo z igro slovenske nogometne reprezentance in z vremenom ne. Averzija je povsod, največ je je v odnosu do politike, vidna je tudi v posplošenih sodbah o tem, da so vsi politiki isti, da vsi po malem kradejo, da je čisto vseeno, kdo nam vlada. To se kaže v volilni abstinenci ali pa, kakor je nedavno ugotovil Janez Stanovnik, v popolni indiferentnosti in pomanjkanju solidarnosti. Stanovnik je v intervjuju za Objektiv citiral ruskega pesnika Jevgenija Jevtušenka: »Ni me strah prijateljev. Ni me strah sovražnikov. Strah me je indiferentnih. Ker sovražniki me lahko samo ubijejo. Prijatelji me lahko samo izdajo. Indiferentneži pa bodo prodajali zijala, ko me bodo sovražniki ubijali in prijatelji izdajali. Vidite,« je dejal Stanovnik, »to je zame problem Slovenije. Zijala. Indiferentneži.« Ljudje so pač razočarani, navajeni na samoumevnost vsesplošne rasti zadnjih dveh desetletij so prepričani, da so se bili nekoč, kakor bi v zbornem predpretekliku dejal Borut Pahor, odločili napačno. Da so volili napačne stranke. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: foto Borut Krajnc

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Politika

    Veliko ali malo?

    Je Zoran Janković močnejši od Janeza Janše? Bi njegova lista prepričala več volivcev kot pa stranka SDS? Javnomnenjska anketa, ki jo je za Mladino naredila agencija Ninamedia, je pokazala, da ne. SDS je bistveno močnejša od še vedno fiktivne liste Zorana Jankovića. In ni realno, da bi Janković v neposrednem boju premagal Janeza Janšo. Bo torej Janša zmagovalec decembrskih volitev, bo sestavil novo vlado? Stvar ni tako preprosta. SDS bo skoraj gotovo zbrala največ glasov med vsemi strankami in listami. Vprašanje pa je, kaj bodo pomenili ti glasovi na koncu. Več

  • Jure Trampuš

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Politika

    Prihajajo volitve

    Dileme ni več. Predsednik republike Danilo Türk je napovedal, da bo 21. oktobra razpustil parlament, nato pa bo razpisal parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Po ustavnopravnih premislekih sicer še obstaja nekaj možnosti, da se do razpusta parlamenta pojavi kakšen mandatar, a gre zgolj za teorije. V Sloveniji bodo predčasne volitve. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    Zelena alternativa

    V torek, šest minut do šestih zvečer, je parlament glasoval o zaupnici Borutu Pahorju. Zaupnica ni bila izglasovana. Pahor je dobil 36 glasov, 51 poslancev ga ni podprlo. Vlada je padla in politika se je začela pripravljati na predčasne volitve. A ne vsa, poslanska večina v parlamentu lahko v mesecu dni izvoli novega predsednika vlade. Pahor je napovedal, da se v drugo ne bo potegoval za premiera. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Politika

    “Spreminja se duh časa”

    Skupaj s sošolcem Matjažem Hanžkom, s katerim sva študirala na FSPN, se že od nekdaj zavzemava za socialno državo. Vedno sem podpirala ideje, ki so jih zagovarjali različni ljudje. A eni ljudje na cesti javne blaginje in socialne države vztrajamo ves čas, drugi jo zapustijo. Žalostno, a to ni moj problem. Več

  • Jure Trampuš

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Politika

    Ogroženi privilegiji

    Osmega septembra je parlamentarni odbor za notranjo politiko drugič obravnaval novo različico zakona o verski svobodi. Gre za zakon, ki naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča prenovil sporne rešitve nekdanjega ministra za pravosodje Lovra Šturma, ki so jim kritiki očitali, da se preveč spogledujejo z največjo versko skupnostjo. Ustavni sodniki so kritikom pritrdili, saj se, če poenostavimo, zakon ni držal ustavnega načela ločitve cerkve od države. Več

  • Za en glas več

    Igor Lukšič je politolog, v SD je aktiven še iz časov Združene liste, trenutno je dvojni funkcionar, minister za šolstvo in začasni minister za visoko šolstvo. V nasprotju z drugimi politiki Lukšič ni histeričen, politiko razume skozi prizmo delovanja demokratičnih institucij, po svoje sistematsko, za koga tudi dolgočasno, hkrati pa javno trdi, da ima politika v Sloveniji premalo moči. Morda ne gre za moč, pač pa bolj za voljo. Lukšič je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo poskusil umiriti javnost in vsakodnevne pozive k predčasnim volitvam. »Vsi so za predčasne volitve, ko se je treba boriti za javnomnenjsko podporo,« je dejal. »Drugače pa je, ko se to v resnici zgodi. Tudi leta 2000 so bile vse stranke za predčasne volitve, potem pa se je kar naenkrat pojavil kandidat in Andrej Bajuk je bil v tretjem poskusu izvoljen za predsednika vlade. Nekaj takega je mogoče tudi v sedanjih razmerah.« Več

  • Janković in njegova stranka

    V Sloveniji je uradno registriranih 74 strank. Večina jih deluje na lokalni ravni, nekatere izmed njih imajo prav eksotična imena. Recimo Stara pravda stranke prava ali pa jeseniška Narcisa - Stranka rdečega prahu. Na Primorskem obstaja kopica strank ali list, ki se hvalijo s tem, da je nekaj njihovo - pravzaprav naše. Naš je Piran, naša je Primorska, Obala, Izola, Koper in naša je bila nekoč tudi Slovenija. Nekoč zato, ker je stranka Slovenija je naša Borisa Popoviča, ki je v registru strank napisan kot zastopnik kar štirih političnih strank, neuspešno kandidirala na državnozborskih volitvah. Leta 2004 je župan Kopra skupaj s svojimi podporniki na slovenski ravni zbral dobrih 25.000 glasov, kakšnih 15.000 premalo, da bi se uvrstil v parlament. Popovičev neuspešen naskok slovenskega parlamenta je zanimiv. V različnih kombinacijah iskanja izgubljenega zaupanja volivcev slovenske levice se kot konstanta pojavlja ime Zorana Jankovića. Jankovič pravi, da ostaja župan Ljubljane in da se ne »bo priključil nobeni politični stranki«. Več

  • Zoran Janković, premier?

    »Čeprav se zdi, da se politične razmere v Sloveniji nezadržno spreminjajo po 'madžarskem scenariju', smo v Liberalni akademiji prepričani, da je prav zdaj res skrajni čas za rekonstrukcijo vlade in za premišljeno spremembo političnih konceptov. Politična levica ni izgubila volivcev, ampak so volivci izgubili levico, ki bi ji lahko zaupali,« so te dni zapisali v Liberalni akademiji. V društvu niso edini, ki opozarjajo, da v slovenski politiki, natančneje na strani strankarske levice, manjka resnih političnih konceptov, alternativ neoliberalizmu, premislekov o prihodnosti, je pa zato več osebnostnih zamer in samozadostnih voditeljev. Nekdaj obetajočemu Zaresu je zadnja Delova javnomnenjska analiza izmerila nižjo podporo kot zunajparlamentarni NSi, vodilna stranka na levici pa ima že nekaj časa enkrat nižjo podporo kot SDS. »Naš poziv strankam je namenjen temu, da resno razmislijo, kako v prihodnje. Vsi vidimo neki fatalizem na levici, neko vdajo, nobene resne iniciative,« pojasnjuje dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije. Več

  • Zadnji dnevi raja

    Marca letos je odstopil socialist Jose Socrates, portugalski premier, ki je deželi vladal šest let. Parlament ni podprl njegovih varčevalnih ukrepov, prišlo je do volitev, zmagala je opozicija. Novi premier desne koalicije Pedro Passos Coelho je začel uveljavljati še radikalnejše varčevalne ukrepe, kot jih je želel Socrates, napovedal je razprodajo premoženja in odpuščanje v javnem sektorju. Portugalska ravna po zahtevah IMF-a, ki ji je skupaj z EU posodil 78 milijard evrov. Po političnem neuspehu Socratesove vizije Portugalska ni imela druge možnosti. Danes Portugalci svojo državo vodijo po diktatu tujih finančnih ustanov. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Peterlin

    5. 8. 2011  |  Mladina 31  |  Politika

    Milan Potrč: »Karkoli delaš, delaj s premislekom in misli na konec«

    Miran Potrč je eden od podpredsednikov SD, je tudi podpredsednik državnega zbora, poslanec z najdaljšim mandatom na Šubičevi. Nekoč je delal v socialistični skupščini. Njegova politična kilometrina je dolga. Prizna, da njegovi stranki SD danes ne kaže najbolje. A za težave ni kriv samo Borut Pahor. Nasprotno, Potrč je eden od članov stranke, ki dopušča možnost predčasnih volitev in ki hkrati misli, da je treba na njih znova poskusiti z Borutom Pahorjem. Več

  • Jure Trampuš

    16. 6. 2011  |  Mladina 24

    Igor Lukšič: "Sem apologet stabilnosti"

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_b58156.jpg

    Igor Lukšič je minister za šolstvo. Nekoč je bil podpredsednik Socialnih demokratov, danes v stranki nima vidnejše funkcije. Na zadnjem kongresu s svojimi idejami o prevetritvi ni uspel. Kljub temu še vedno podpira Boruta Pahorja, ker po njegovem mnenju prinaša stabilnost, njegove napake, ki jih tudi zadržano priznava, pa naj ne bi bile tako usodne. Več

  •  

    2. 6. 2011  |  Mladina 22

    Milan Jesih: »Stisnjeni smo v kot«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjumilan_jesih_bk.jpg

    Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih o tem, zakaj se je društvo odločilo, da pozove slovensko politiko k streznitvi Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2011  |  Mladina 21  |  Politika

    Dr. Bojan Bugarič: "Sem levičar"

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20110517_0865_b5.jpg

    Dr. Bojan Bugarič na pravni fakulteti predava o upravnih sistemih. Nekoč je bil njihov del, saj je bil sekretar na notranjem ministrstvu, sodeloval pa je tudi s Pahorjevimi Socialnimi demokrati. Danes je do njih kritičen, ne do slovenske različice, pač pa do vse evropske socialne demokracije, ki je postala brezizrazna, ki se je pomaknila na sredino, ki je pozabila na svoje ideološke korenine in zaveze k boljšemu svetu. Zato tudi zgublja in zato evropske države in evropsko komisijo vodijo desni politiki. Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2011  |  Mladina 21

    Prihaja poveljnik

    Janez Janša ne izbira besed, ko opisuje, kakšna naj bi bila gospodarska prihodnost Slovenije. Govori o zmanjšanju davkov, razbremenitvi gospodarstva, o odpuščanjih v javnih službah, o vitki državi.

    Dva dni po tem, ko je opozicijska večina sprejela amandma o praktični ukinitvi zunajzakonske zveze, je SDS stopila nazaj in umaknila sporni člen. So se zmotili? Jim je bilo žal? Ne, razlog za umik je bil »konec nesmiselne polemike«, konec manipulacij, konec izkrivljanj. SDS in njihovih satelitov niso prepričali osuplost strokovnjakov, zgražanje javnosti, strah pred vračanjem za trideset let v... Več

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2011  |  Mladina 19  |  Politika

    Novi Marjan Podobnik

    Morda danes Radovan Žerjav predstavlja zmernejši del slovenske desnice, a še leto dni nazaj, v času referenduma o arbitražnem sporazum, je isti Žerjav govoril o kraji slovenskega morja.

    Radovan Žerjav je pred slabima dvema letoma prevzel vodenje SLS. Javnomnenjske ankete so takrat stranki napovedovale konec, SLS je bila na robu parlamentarnega praga, popolnoma neprepoznavna, nekje tam, kjer se danes giba razbita Zares. Žerjavov predhodnik na mestu predsednika SLS je bil Bojan Šrot, brat propadlega tajkuna Boška Šrota. Dve leti pozneje ankete SLS kažejo le malenkostno bolje, bistveno bolje pa... Več

  • Jure Trampuš

    12. 5. 2011  |  Mladina 18

    Dr. Slavko Gaber:"Namesto da bi rasla profesionalnost politikov, rastejo upanja v odrešitelje"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_gaber_bkimg_7252a.jpg

    Dr. Slavko Gaber je bil dolga leta šolski minister, pomemben član LDS, eden od ključnih politikov Slovenije. Leta 2008 je politiko zapustil in se vrnil na univerzo. Danes pravi, da je pogled zunaj politike velikokrat drugačen kot znotraj nje, morda celo boj jasen, in da temeljni problem Slovenije ni v neki vladni krizi, pač pa v tem, da nihče, ne na levi ne na desni, ne razmišlja o velikih strukturnih premikih v sodobni družbi, ki se dogajajo Evropi in Sloveniji. Namesto tega je levica popolnoma dezorientirana, desnica pa že triumfira, napoveduje vračanje v neoliberalni svet in vladavino, podobni Madžarski. In Slovenija bo lahko izgubila “redko priložnost za dolgoročno utrditev v družbi nacij, ki omogočajo pravično, odprto družbo in visok standard življenja”. Res pesimistična napoved. Več

  • Jure Trampuš

    21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Politika

    Iskanje nove solidarnosti

    »Bistveno vprašanje jutrišnjega dneva, kako rešiti upokojence in kako hkrati rešiti mlade, je zelo težko. Tisti, ki bo našel odgovor na ti dve vprašanji, ki si stojita druga nasproti drugemu, bo izumil novo družbeno pogodbo. – Dr. Anton Kramberger (na sliki nova koalicija mladih in sindikata)

    Na spletnem portalu Vest.si je bilo pred časom objavljeno pismo, ki je bralce pozivalo, naj pomagajo materi, ki je v tragediji na Zaloški cesti izgubila otroka. Deklica je umrla, ker jo je oče vrgel skozi okno, potem pa je skočil tudi sam. Poziv k solidarnosti je naletel na običajne internetne odzive, le da je iz sočutja razprava hitro prešla v skrajne vode nacionalizma. Več

  • Jure Trampuš

    7. 4. 2011  |  Mladina 14

    Upor jeznih

    /media/www/slike.old/mladina/temavelikam14_otvoritev.jpg

    Nekaj dni pred referendumom o malem delu je v središču Ljubljane mlad fant nezainteresirano delil letake s kričečim naslovom Glasuj proti. Rdeči letak je mimoidoče prepričeval, da je predlagano malo delo nekaj slabega. Letak je izdalo Popotniško združenje Slovenije. Za vso kampanjo proti referendumu bodo porabili 1000 evrov. Zakaj neko popotniško društvo sodeluje pri politični kampanji? Njihov predsednik Igor... Več

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Politika

    Uokvirjanje resnice

    Če SDS primerja novinarje z Goebbelsem ni nič narobe, če to stori Mladina, pa sledi politični pogrom (na sliki internetna stran SDS, http://www.sds.si/news/5908)

    Bistvo propagande je, da dejstva spremeniš, uokviriš, spregledaš, zamolčiš, z njimi pretiravaš ali pa nanje pozabiš tako, da potrjujejo tvojo izhodiščno tezo. Tako recimo tisti, ki so se v gorečem nasprotovanju arbitražnemu sporazumu sklicevali na tisočletne pravice slovenskega naroda, seveda niso omenjali, da pred tisoč leti slovenskega naroda še ni bilo. Več

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Politika

    Opozicijski novorek

    Koračnica poslancev SDS: »Če ne bo ukrepala pravna država ali lastniki Mladine, se bomo zbrali pred uredništvom in sami zaščitili naše dostojanstvo.«

    Nekoč je razsvetljeni Voltaire dejal, da se morda ne strinja z vsem, kar pravi kdo drug, a bi do smrti branil pravico, da bi ta to lahko povedal. Tako se tudi Mladina res ne more strinjati z vsem, kar so te dni objavili na spletnih straneh SDS, z odzivi na Mladinamit in Goebbelsovo in Grimsovo sliko. Ne more se strinjati z razkrivanjem ozadij, ki jih nikjer ni. Več

  • Jure Trampuš

    10. 3. 2011  |  Mladina 10

    Zakaj smo objavili fotografijoGrimsove družine

    Pravilno: Branko Grims je leta 2004 Brezje obiskal v družbi politikov

    Edini pravi slovenski razumniški tabloid Mladinamit s tem imenom obstaja od leta 1995. Doslej je izšlo že 799 številk. Zadnja stran Mladine je kraj satire, izboklo ogledalo resničnosti, radikalen odsev aktualnega dogajanja, ki zabava s pretiravanjem zgolj zato, da bi brez uravnoteženega balasta in sivine korektnosti pokazal resničnost takšno, kakršna je. Več

  • Jure Trampuš

    10. 2. 2011  |  Mladina 6

    Dr. Gregor Tomc: "Danes živimo v položaju, ko ljudje prevečkrat izrekajo mnenja"

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikagregor_tomc_bkimg_8909a.jpg

    Dr. Gregor Tomc na ljubljanski fakulteti za družbene vede med drugim poučuje tudi predmet sociologija mladine. Januarja je bila objavljena raziskava Mladina 2010, katere izsledki so med drugim pokazali, da mladih v Sloveniji politika ne zanima in da zase mislijo, da so brez pravega političnega vpliva. Tomc pravi, da je to nekaj najbolj normalnega, po njegovem biti mlad ne pomeni biti revolucionar, vsaj v smislu političnega spreminjanja sveta ne, pač pa bolj to, da ko si mlad, eksperimentiraš z različnimi življenjskimi cilji, predvsem znotraj delno zaprtega vrstniškega kroga. Mladost je moratorij, mladi odločneje posežejo v družbo, če je z njo res kaj narobe. In tega v Sloveniji za zdaj ni; kljub krizi in nepriljubljenosti vlade je pri nas čisto normalna demokracija, ki se spoprijema z gospodarsko krizo. Revolucija se na srečo ne, kot razmišlja Tomc, skriva za vogalom. Več

  • Jure Trampuš

    20. 1. 2011  |  Mladina 3  |  Politika

    Brez zgodovinskega spomina

    Janez Janša je leta 2008 izgubil volitve. Dobre dve leti kasneje njegova stranka premočno vodi v anketah javnega mnenja. Ali so ljudje pozabili, kako je vladal, ali pa mislijo, da v času krize država potrebuje avtokratskega voditelja. To sicer mislijo tudi Madžari.

    Te dni se je na razrušeni Haiti vrnil Jean-Claude Duvalier, tja ga ni bilo petindvajset let. Vrnil se je, »da bi pomagal svoji državi«, ki si še ni opomogla od potresa, politične, ekonomske, zdravstvene in še kakšne krize. A Duvalier ni kdorkoli, bil je predsednik, pravzaprav diktator Haitija. V času njegovega petnajstletnega režima so se dogajala sistematična mučenja, posilstva, zunajsodne usmrtitve. Več